Teoretično je odstop od arbitražnega sporazuma, k čemur po objavi posnetkov pogovorov slovenskega člana arbitražnega sodišča Jerneja Sekolca z agentko Simono Drenik z MZZ že pozivajo nekateri na Hrvaškem, možen, pravi profesor mednarodnega prava z mariborske Pravne fakultete Silvo Devetak, a ocenjuje, da je malo verjeten in vse prej kot enostaven.
Kot je Devetak pojasnil, vsaka suverena država lahko odstopi od mednarodne pogodbe, če smatra, da ta ni več veljavna, ker je prišlo do njene bistvene kršitve.
Takse za napačno parkiranje v Piranu po sodbi okrajnega sodišča nezakonite.
Načeloma bi dokazana direktna intervencija oziroma vplivanje predstavnika države pri arbitražnem sodišču lahko predstavljala takšno kršitev. Če bi se Drenikova - ta je danes, tako kot tudi Sekolec, sicer že odstopila - na primer branila, da je le izpolnjevala navodila zunanjega ministra, bi bila situacija za Slovenijo s tega vidika slabša.
Možnost odstopa urejajo določbe splošnega prava, ki zadevajo mednarodne pogodbe in v tem konkretnem primeru tudi arbitražna telesa, ki morajo biti neodvisna in delovati objektivno. Potrebe, da bi se v konkretnih pogodbah o tem še enkrat posebej pisalo, ni, pravi Devetak. V samem arbitražnem sporazumu možnost odstopa namreč ni predvidena.
Z vidika mednarodnega prava postopek, po katerem bi se Hrvati odločali za odstop od arbitražnega sporazuma, ni pomemben, to je notranjepolitično dejanje. Izrekanje o tem v saboru, k čemur je že slišati pozive v Zagrebu, bi bilo tako z vidika mednarodnega prava le "političen šov", je pojasnil.
Hrvaška bi z odstopom od arbitražnega sporazuma nato uradno seznanila Slovenijo, arbitražno sodišče, verjetno Evropsko komisijo, ki je v procesu vzpostavljanja arbitražnega sodišča delovala kot posrednik, in morda še koga. Ti bi se nato izrekli glede hrvaške namere.
Neke višje instance, ki bi odločala o upravičenosti odstopa neke države od pogodbe, v mednarodni skupnosti ni, ima pa druga stran, v tem primeru Slovenija, možnost tožiti državo zaradi odstopa, npr. na Meddržavnem sodišču v Haagu.
A Devetak opozarja, da je vse to res zelo malo verjetno, tudi če je teoretično možno. V osnovi je namreč odstop od mednarodne pogodbe "politična akcija, utemeljena s pravnimi normami". Zanjo je torej potreben politični interes oziroma politična volja in Devetak meni, da Hrvaška ne bo šla tako daleč.
Sam se ne spomni podobnega primera, opozarja pa tudi, da bi bilo dokazovanje upravičenosti odstopa vse prej kot enostavno.
sta
Arhiv Svet24
