STA

Področje jemanja več zdravil hkrati, ki ga ureja nov lekarniški zakon, se imenuje polifarmakoterapija.

In prav to se je zgodilo z amandmajem, ki ga je vložila Združena levica. Novi zakon je sicer predvideval prepoved vertikalnih povezav, kar bi onemogočalo javnim lekarnam, da bi imela v lasti grosistična podjetja, torej tista podjetja, ki na veliko kupujejo in preprodajajo zdravila.  

Vendar pa je v zakonu ostala luknja, ki je omogočala obratno, povezavo od grosista k lekarni. Tako bi lahko grosisti postali delni lastniki 87 zasebnih lekarn v Sloveniji.

Zdravila kot vir dobička

Oglaševanje zdravil bo z novim zakonom prepovedano, saj zdravila niso povsem običajno tržno blago.

Toda kaj bi bilo pri tem problematičnega? Kot nam je povedal predlagatelj amandmaja Miha Kordiš, so v tujini primeri, ko je velika drogerija kupila celo verigo lekarn in potem to izkoriščala za povečevanje prodaje. Zdravila v takšnih primerih niso več namenjena zdravljenju ljudi, temveč kovanju dobičkov. »Poljaki pojedo dvakrat do trikrat več zdravil brez recepta kot Slovenci. Ne zaradi tega, ker bi bili bolj bolehni, ampak zato, ker je tam prodaja zdravil povsem komercialna dejavnost. Zadnje, kar bolniki v tej državi potrebujejo, je, da jim velike farmacevtske firme tlačijo tablete po grlu. S sprejetjem predloga ZL smo to preprečili in naredili veliko delo za javno zdravje v Sloveniji,« nam je dejal Kordiš.

Ena izmed glavnih prednosti novega zakona je prepoved vertikalnih povezav med prodajalci zdravil in lekarnarji, ki bi spodbujale škodljivo prodajo zdravil zaradi dobička, ne pa zdravljenja ljudi.

Neobičajna koalicija

Glede omenjenega amandmaja je bilo očitno burno dogajanje tudi med predstavniki vladnih strank v parlamentu. Zaradi različnih mnenj je Desus zahteval 45-minutno prekinitev seje za uskladitev mnenj. Toda tudi po tem si v koaliciji niso bili enotni, saj je 33 poslancev SMC nasprotovalo amandmaju, podprlo pa ga je 40 poslancev iz mešane koalicije SD, Desusa, ZL in presenetljivo tudi iz SDS, za katere do zadnjega ni bilo znano, kako bodo glasovali. Glede na to, da so poslanci SMC glasovali proti amandmaju, je upravičen dvom o tem, da je nekdo namerno želel pustiti luknjo v zakonu, ki bi omogočala kovanje dobičkov grosistov.

Zakaj so zdravila tako draga?

Cen ne določajo njihove vrednosti ali stroški produkcije, ki so v nekaterih primerih presegali osemkratnik proizvodnih stroškov. Največja postavka so trženje in administracija, ki dosega 30 odstotkov in je namenjena plačevanju farmacevtov, politikov in tudi novinarjev, ki zdravilom pomagajo na trg. Cene določajo farmacevtska podjetja sama, ki presojajo, koliko bi bili pripravljeni plačati.