Je to zadnji veliki dan Viktorja Orbána? Madžarska odloča o svoji poti
Madžari odločajo, ali bo Viktor Orbán dobil nov mandat ali pa bo Péter Magyar po 16 letih oblasti sprožil politični preobrat in spremembo smeri države.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Madžarski volivci ta konec tedna izbirajo novi parlament in morda zapirajo najdaljše poglavje v sodobni zgodovini srednje Evrope. Viktor Orbán se po 16 letih neprekinjenega vladanja namreč prvič znašel v položaju, ko mu zmage ne napoveduje skoraj noben neodvisen anketar. Pred njim stoji Péter Magyar, nekdanji insajder njegovega lastnega režima, ki je v zgolj dveh letih zgradil stranko Tisza in jo pripeljal prav do roba prevzema oblasti.
Na tokratnih volitvah državljani izbirajo 199 poslancev državnega zbora. Za navadno večino jih zmagovalec potrebuje 100, za dvotretjinsko, ki omogoča spreminjanje ustave, pa 133.
Prav dvotretjinska večina zadnjih 15 let predstavljala glavni temelj Orbánove moči. Z njo si je omogočil prepis ustave, prevzem sodstva, podreditev medijev in vzpostavitev volilnega sistema, ki danes deluje skoraj izključno v korist zmagovalca.
Ankete slikajo mračno prihodnost za Orbána
Slika za aktualnega premiera ostaja mračna, a ne povsem brezupna. Ugledni inštitut Medián, ki je pred štirimi leti njegovo zmago napovedal skoraj na desetinko natančno, mu zdaj napoveduje hud poraz.
Njihova zadnja projekcija opozicijski stranki Tisza pripisuje od 138 do 143 sedežev, kar bi pomenilo dvotretjinsko večino v parlamentu. Med opredeljenimi volivci ima Magyar po njihovih podatkih približno 20 odstotnih točk prednosti.
Tudi preostale neodvisne agencije vladajočemu Fideszu kažejo dvomestne zaostanke. Publicus je v anketi po nedavnem obisku ameriškega podpredsednika J. D. Vancea med opredeljenimi volivci izmeril 52 odstotkov za Tiszo in 39 odstotkov za Fidesz. Idea Institute poroča o razmerju 50 proti 37, Iránytű pa 41 proti 34 med vsemi vprašanimi.
Pri tesni Orbánovi prednosti tako vztrajajo le še redki anketarji, ki so večinoma povezani z vlado, na primer Nézőpont in Századvég.
Razlika v številkah med provladnimi in neodvisnimi anketarji postaja tako velika, da jo je znani madžarski politolog Gábor Török opisal kot pojav, ki ga zgolj z metodološkimi razlikami ne moremo več pojasniti. Eden od obeh taborov se pri napovedih torej moti za celih 20 odstotnih točk.
Volilni sistem ostaja zadnji branik Fidesza
Vendar Péter Magyar niti z desetimi odstotnimi točkami prednosti v anketah še ni povsem na varnem. Državne oblasti so madžarski mešani volilni sistem po reformah leta 2011 zgradile tako, da namerno ojača prednost zmagovalca.
Od 199 sedežev jih volilne komisije 106 razdelijo neposredno v eno-mandatnih okrajih, preostalih 93 pa po proporcionalnih listah. Pri tem se glasovi poraženih kandidatov in presežki zmagovalcev preselijo na nacionalno listo zmagovite stranke.
Analitiki zato ocenjujejo, da Tisza za navadno večino 100 sedežev pri ljudskem glasovanju potrebuje od šest do deset odstotnih točk prednosti.
Fidesz v rokavu skriva še drugi adut, glasove diaspore. Etnični Madžari v sosednjih državah, tudi v Sloveniji, namreč tradicionalno obkrožajo Orbána.
Tretjo obrambno linijo pa predstavljajo spretno prekrojene meje volilnih okrajev. Leta 2024 so oblasti v opozicijski trdnjavi Budimpešti število volilnih okrajev ciljno zmanjšale z 18 na 16.
O zmagovalcu odločajo trije ključni dejavniki
Končni volilni rezultat sloni na treh stebrih. Prvi in najpomembnejši je volilna udeležba. Vodstvo inštituta Medián napoveduje rekordno udeležbo, ki bi se lahko približala 74 odstotkom in praviloma takšna številka pomaga opoziciji.
Drugi dejavnik predstavlja obnašanje neodločenih volivcev, ki jih ankete trenutno beležijo od 15 do 25 odstotkov.
Tretji ključni element pa bodo zelo tesni dvoboji v posameznih lokalnih okrajih.
Péter Magyar priznava, da v 30 do 40 okrajih razlika znaša manj kot 1000 glasov in tam volivci dejansko odločajo o zgodovinski zmagi ali tesnem porazu.
Demografska slika Orbánu nikakor ne gre na roko. Anketa inštituta Medián kaže, da ima Magyar med volivci, mlajšimi od 30 let, kar 75 odstotkov podpore, medtem ko Orbán prepriča zgolj desetino mladih.
V starostni skupini od 30 do 40 let razmerje prav tako močno v Magyarjevo korist znaša 63 proti 17.
Fidesz prevladuje šele med volivci, starejšimi od 64 let, kjer pobere skoraj polovico glasov.
Za končni uspeh ostaja ključen preboj opozicije na podeželje, ki velja za Orbánovo tradicionalno trdnjavo.
Tam so anketarji konec marca stranki Tisza izmerili 41 odstotkov podpore, vladajoči stranki pa 35 odstotkov.
Mednarodni vplivi in strategi obeh taborov
Orbán je v zadnji teden volilne kampanje vstopil z najvidnejšo mednarodno podporo doslej.
Donald Trump mu je na svojem družbenem omrežju Truth Social izrekel popolno podporo, v dneh pred volitvami pa celo obljubil uporabo celotne gospodarske moči Združenih držav Amerike za krepitev madžarskega gospodarstva, če Fidesz zmaga.
V Budimpešto je pripotoval tudi ameriški podpredsednik J. D. Vance in nastopil na velikem shodu ob dnevu madžarsko-ameriškega prijateljstva, kjer je okoli 5000 zbranih pozval k podpori aktualnemu premierju.
Orbána so v posebnem posnetku, ki ga je delil z javnostjo, podprli tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, argentinski predsednik Javier Milei in skrajno-desna francoska politična voditeljica Marine Le Pen.
Magyar se je na mednarodno posredovanje odzval z enim samim stavkom, ki so ga takoj povzeli vsi madžarski mediji.
Poudaril je, da madžarske zgodovine ne pišejo v Washingtonu, Moskvi ali Bruslju, temveč izključno na madžarskih ulicah in trgih.
Anketi med 7. in 9. aprilom dokazujeta, da obisk ameriškega podpredsednika Vancea Orbánu ni pomagal, saj je Tisza v obeh merjenjih svojo prednost še nekoliko povečala.
Na kocki stoji evropska prihodnost Madžarske
Magyar ob morebitni zmagi volivcem obljublja takojšnjo otoplitev odnosov z Brusljem in sprostitev 18 do 20 milijard evrov evropskih sredstev, ki jih Evropska komisija zaradi pomislekov o pravni državi trenutno zadržuje.
Madžarska se danes uvršča med članice Evropske unije z največjo odvisnostjo od ruskih energentov. Po podatkih Centra za študij demokracije je država leta 2025 iz Rusije uvozila kar 93 odstotkov nafte, medtem ko je leta 2021 ta delež znašal 61 odstotkov.
Kljub temu Magyar z Orbánom deli nekatere poglede, predvsem strogo protimigrantsko politiko, a hkrati napoveduje odločen boj proti korupciji, temeljito prenovo sodstva in vrnitev Madžarske v jedro zahodne politike.
Politične stave še nikoli niso bile tako visoke. Sosednje države so iz Budimpešte v zadnjih letih prejele predvsem sporočila o sporih z Evropsko unijo, oviranju pomoči Ukrajini in tesnih odnosih z Vladimirjem Putinom.
Evropska komisija je ravno ta teden od madžarske vlade celo zahtevala uradna pojasnila zaradi medijskih poročil, da naj bi Moskvi omogočila neposreden dostop do strateških informacij unije.
Ob preštevanju glasovnic bodo Madžari tako odločali o precej večjih stvareh, kot zgolj o novem najemniku premierske palače.
Svojim državljanom in celotni regiji bodo sporočili, ali se po 16 letih znova vračajo v Evropo ali pa bo Orbánov specifični model neliberalne demokracije zares dobil nov mandat.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
