Profimedia

Lavrov vztraja, da se lahko vojna konča šele takrat, ko Ukrajina ne bo več grožnja Rusiji. Njegova interpretacija grožnje ni le neposredna vojaška aktivnost Ukrajine, ampak tudi »vojaška infrastruktura«, ki je na ozemlju Ukrajine. »Samoumevno je, da v Ukrajini in na drugih območjih, ki mejijo na Rusijo, ne sme biti objektov vojaške infrastrukture, ki bi neposredno ogrožali našo državo,« je poudaril in dodal, bo Moskva v primeru vstopa Finske v zvezo Nato prisiljena sprejeti ustrezne povračilne ukrepe. V tem kontekstu so definirani tudi cilji »posebne vojaške operacije«, ki naj bi zagotovili dolgoročne varnostne interese Rusije.

Lavrov je včeraj dejal še, da so predlogi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za mir absurdni. Ponovil je, da morajo vsakršni tovrstni pogovori obravnavati širše varnostne pomisleke Rusije. Skoraj v isti sapi je dejal, da ZDA v Ukrajini pripravljajo teren za hibridno vojno proti Rusiji.

V preteklih dneh se je ugibalo tudi o novi ruski ofenzivi ruske vojske, v sklopu katere bi ruski predsednik Vladimir Putin lahko odredil dodatno mobilizacijo. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je ostal dvoumen, ko je dejal, da bo Putin v naslednjih dneh oznanil načrt o reformi ruske vojske.