Arhiv Štajerskega Tednika

Že leta pa župani vztrajajo, da bi te študije morala izdelati država, in sicer za celotna porečja, saj ima ustrezne strokovnjake in dokumentacijo, študije pa bi bile poleg tega izdelane po nekem skupnem ključu, ne pa vsaka po svoje, kot je sedaj praksa.

Na direkciji za vode se branijo, češ da je bilo področje vodarstva dolga leta zapostavljeno zaradi pomanjkanja denarja in kadrov ter da je priprava poplavnih kart izjemno obsežna naloga, h kateri slednjič sistemsko pristopajo in začenjajo pripravo celovitih študij za posamezna porečja. Zavedajo se, da so največji problem predeli, za katere območja poplav še niso določena, torej poplavne karte še niso izdelane, občine pa prav tam načrtujejo posege v prostor. V takih primerih, pravijo, lahko občine same pristopijo k izdelavi kart. Da gre za popolno zavajanje in sprenevedanje, so ogorčeni župani, ki zaradi razvojnih programov spreminjajo obstoječe prostorske načrte, za katere pa potrebujejo soglasje prav te direkcije, ki govori, da je izdelava kart opcijska in ne obvezna.

Dejstvo je, da brez soglasja direkcije ni občinskega prostorskega načrta, kar posledično pomeni, da se občina ne more razvijati, kot bi si želela. Jezi jih tudi počasna odzivnost, saj si pristojni za proučitev študije ter izdajo komentarjev in pripomb nanjo vzamejo po več mesecev, pa še potem je izdano mnenje večinoma negativno, torej je treba študijo popravljati.

Preberite več v Štajerskem Tedniku