##IMAGE-3320051##

Mednarodne odnose je Tit Turnšek, nekdanji slovenski obrambni minister in ambasador Slovenije na Kitajskem, začel študirati v osemdesetih letih, ko je bil še zaposlen na MORS-u. Potem je imel še eno leto priprav na diplomatsko službo. Iz vsega tega so nastajali študijski zapiski. Ko so jih njegovi prijatelji prebrali, so se jim zdeli zanimivi; nagovarjali so ga, da bi že bil čas, da jih spravi na svetlo. Tako se je naposled odločil, da jih uredi, aktualizira in izda v knjižni obliki in Svobodna misel mu je založila knjigo Dinamika mednarodnih odnosov. Knjiga je nastala spontano, kot “vlak brez voznega reda.”

Turnšek, ki zadnja leta pretežno živi z ženo na Dolenjskem, kjer se je udomil v Gabrijelah, je svoj knjižni prvenec predstavil številnemu občinstvu v sevniški Lekos Galeriji Ana. “Skušal sem biti poljuden,” je dejal ob predstavitvi knjige. Veliko pozornost je posvetil kubanski krizi, kjer sta imela Nikita S. Hruščov in John F. Kennedy iste strahove za usodo človeštva. “Danes je o tej krizi znano tako rekoč vse, kajti odprti so arhivi, zdaj vemo, kaj se je takrat zares dogajalo. Akterji z obeh strani, ameriški in ruski predstavniki, se vsakih pet let srečujejo v Havani na simpoziju na to temo. Zdaj vemo, da so drug o drugem malo vedeli. Zanimivo pa je, da sta Kennedy in Hruščov imela isti strah: Da ne bi kakšen nižji poveljnik po neumnosti kaj pritisnil.”

S priznanjem Kosova se ne mudi

Ko Turnška pobaramo, ali so v knjigi tudi zadeve, aktualizirane v tej meri, da so uporabne tudi za aktualno domačo politiko, odvrne, da je jasno, da mora vsakdo, ki se ukvarja z zunanjo politiko, poznati tudi mednarodne odnose. “Toda zunanja politika je eno, drugo so pa mednarodni odnosi! Mednarodna politika pomeni globlje razumevanje, iz tega pa potegneš konsekvence za lastno zunanjo politiko. Sem se pa Sloveniji izognil, ker sem emocionalno vezan na to politiko, nisem več nepristranski. Zelo nepristransko lahko iz distance gledam na spor med Kennedyjem in Hruščovom, prav tako na vojno med Grki, ker mi je vseeno, ali so Atenci ali Špartanci. Ne morem pa gledati nepristransko naše politike. Zato, da ne bi knjiga vzbujala kakšne politične konotacije, sem se praktično izognil Sloveniji, še celo Balkanu, ker je vse še preveč sveže in ker smo bili tudi mi in jaz sam del te zgodbe.” Na izrecno vprašanje, kaj meni o priznanju neodvisnosti Kosova, pa Turnšek vendarle odgovori, da se Sloveniji ne bi smelo nikamor muditi s priznanjem, naposled tudi zavoljo naših močnih gospodarskih interesov v Srbiji.

Tit Turnšek, rojen leta 1938, zase sicer skromno pravi, da je elektrotehnik. Elektrotehniko je doštudiral na ljubljanski univerzi, potem se je pa posvetil informatiki. Ukvarja(l) se (je) s podjetništvom, svetovanjem, nekaj časa je bil tudi direktor. “Bil sem pa tudi sodelavec sociološkega inštituta, ki ga je vodil Saksida, s katerim sva bila zelo tesna sodelavca. Jaz sem prihajal “iz matematike”, on pa “iz sociologije” in sem se tam ogromno naučil. Midva sva dolgo sodelovala in še zdaj sva dobra prijatelja.”

Sicer pa je Tit Turnšek že upokojen, je svetovalec Iskre, ukvarja se pa tudi s kitajsko-slovenskim društvom. Je član društva za mednarodne odnose kluba bivših slovenskih ambasadorjev. “Mi lahko v sproščenih medčloveških odnosih neformalno veliko rečemo in naredimo, mene nič ne zavezuje.” Turnšek pripravlja že drugo knjigo z naslovom Modeliranje mednarodnih konfliktov. Povabili so ga na Fakulteto za družbene vede v Ljubljani, kot predavatelja na tretji stopnji, in sicer o računalniških simulacijah konfliktov. O tem, o sistemski dinamiki, je pripravil tudi skripta. V načrtu pa ima še eno novo knjigo. To bodo štirje eseji: Suverenost in samoodločba, Fenomen vojne, Azija z vzponom Kitajske, zelo verjetno bo četrti esej o Evropski uniji.