Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov

Granda: Totalitarizem je tudi komunizem


dolenjski-list
Besedilo in foto: A. K.
24. 8. 2009, 07.25
Posodobljeno
15:41
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

img_9592.jpg
Film Angela Vode, skriti spomin, si je v Brestanici ogledal tudi prvak opozicije Janez Janša s soprogo Urško.
img_9585.jpg
Na govorniški oder sta poleg Grande (skrajno desno) stopila
img_9583.jpg

S sinočnjim javnim predvajanjem filma Angela Vode, Skriti spomin so na gradu Rajhenburg prvič obeležil vseevropski spomin na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga Slovenija obeležuje na podlagi aprila sprejete Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu v Evropskem parlamentu.

Dogodka na Gradu Rajhenburg, ki se je v zgodovino zapisal predvsem kot zbirno taborišče za med vojno izgnane Slovence, so se udeležili predvsem predstavniki desnosredinskih strank na čelu z Janezom Janšo.

Resolucija Evropskega parlamenta je namreč med totalitarizme uvrstila tudi komunizem, s čimer pa se, kot je poudaril osrednji govorec prof. dr. Stane Granda, nekatere politične stranke oziroma posamezniki še vedno ne morejo sprijazniti.

"Danes nam nekateri kot totalitarizme ponujajo fašizem, nacizem in stalinizem. Komunizem naj ne bi sodil med njih. Že z metodološkega stališča je tako razlikovanje nevzdržno. Po njem naj ne bi bilo niti nacizma, ampak hitlerizem," je povedal Granda, ki se mu zdi nekulturno in politično nehigienično, da imajo pri vrednotenju lastnih dejanj glavno besedo nosilci nekdanje komunistične oblasti, njihovi oprode in pristaši.

Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov tako očitno še vedno razdvaja Slovence, čeprav naj bi bil bolj kot v preteklost usmerjen v prihodnost in v upanje v boljše življenje.

Televizijski film Angela Vode, skriti spomin, režiserke Maje Weiss je lani posnel Kulturno-umetniški program TV Slovenija, in sicer po resničnih dogodkih. Prikazuje zgodbo o Angeli Vode (1892-1985), izjemni ženski, ki je delovala kot učiteljica otrok s posebnimi potrebami in kot borka za boljši položaj žensk in delavcev. Preživela je italijanske zapore in nacistično taborišče. Po vojni je bila leta 1947 z obsodbo na Nagodetovem procesu izključena iz javnega življenja, zaprta 6 let v različnih zaporih in potisnjena v osamo. Svojo tragično življenjsko usodo je Angela Vode opisala v delu, ki je kot rokopis ostal skrit polnih 33 let, leta 2004 pa je izšel v knjigi Angela Vode: Skriti spomin.

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.