Če kdo v teh časih reče, da je ponosen, da je dolžan, ga lahko, čeprav se sliši nenavadno, jemljemo dobesedno. Seveda le, če besedo dolžan zapišemo z veliko začetnico, Dolžan.

Podrobneje o povezavi med dolgom in Dolžem lahko izveste v tokratni tiskani številki Dolenjskega lista, ki je izšla danes. Uredništvo Dolenjskega lista je v pogovoru s krajani iz vedelo še veliko, tudi o negotovi prihodnosti krajevne skupnosti.

»Škoda, da krajevne skupnosti sploh še obstajajo, saj denarja zanje ni,« se jezi predsednik sveta KS Dolž Anton Turk. »Smo le tampon med občino in občani oz. njihovimi problemi. Pristojnosti v resnici nimamo nobenih, denarja tudi ne. Okoli 700 evrov na mesec dobimo za delovanje, to pa je tudi vse. Sploh ne vem, kdo bo v naslednjem mandatu še hotel voditi KS, saj nič ne kaže, da se bo kaj spremenilo. Tudi občnih zborov ni več, saj nimamo krajanom kaj povedati.«

»Odkar ni več samoprispevka, tudi svojega računa nimamo več. Takrat so začele ugašati tudi sosedske pomoči oz. delovne akcije. Tudi pobiranje prostovoljnih prispevkov je močno oteženo. Na volonterski način ne gre več, vse mora potekati prek javnih razpisov. Vse te spremembe zakonodaje so krajevne skupnosti dotolkle,« je povedal domačin Franci Bačar, sicer novomeški podžupan, ki je prepričan, da bi morali sistem krajevnih skupnosti v občini reorganizirati, morda celo uvesti volilne enote za občinski svet, s katerimi bi podeželje dobilo svoje zastopnike, a politične volje za to med večinoma mestnimi svetniki ni.