splet

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ideja o pokrajinah je stara skoraj toliko kot samostojna Slovenija. Imamo sicer 12 statističnih oziroma razvojnih regij, vendar te nimajo neposredno izvoljenih predstavnikov in političnih pristojnosti.

Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs je septembra napovedala, da bo ministrstvo naredilo vse, da bi bile pokrajine ustanovljene še v tem mandatu.

Če bi ji uspelo, bi se končala ena najdaljših slovenskih političnih zgodb brez epiloga.

· Slovenija

Ministrstvo bi upravljanje šol preneslo na pokrajine

Dermol Izjave jemlje z rezervo

Velenjski župan Peter Dermol je ob novih napovedih previden.

»Toliko časa se ukvarjam s politiko, da vsako tovrstno izjavo jemljem z rezervo. Če bo potekal konstruktiven dialog, da bomo poskušali določene zadeve optimizirati, potem sem za to, da se tega lotimo. Če pa se bo vzpostavil sistem, ki bo zgolj še eno posredniško telo med odločevalci, bomo imeli veliko več težav.«

Dermol želi najprej videti konkreten predlog. Po njegovem bo za uspeh potrebno sodelovanje županov, gospodarstva in državne politike.

»Če bomo tukaj stopili skupaj, potem je možnost za pozitiven rezultat, sicer pa dvomim v uspešno vzpostavitev regij.«

Velenje je že bilo predvideno za sedež

Pokrajine niso nova zamisel. Leta 2006 je Slovenija zaradi njih spremenila celo ustavo, ki pokrajino opredeljuje kot drugo raven lokalne samouprave.

Leta 2008 je sledil posvetovalni referendum, pozneje pa še več poskusov regionalizacije. Vedno se je zapletlo predvsem pri vprašanju, koliko pokrajin naj bo, kje naj potekajo njihove meje in kje naj bodo sedeži.

Za Šaleško dolino je bil posebej zanimiv predlog iz leta 2022. Predvideval je Zgornje savinjsko-šaleško pokrajino, v kateri bi bile Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in občine Zgornje Savinjske doline. Sedež pokrajine bi bil v Velenju.

Tudi ta poskus je propadel, predlogi pa so bili leta 2023 umaknjeni iz zakonodajnega postopka.

· Gospodarstvo

V Celovcu o prihodnosti SAŠA regije

Kaj bi pokrajine prinesle ljudem?

Če bi država na pokrajine dejansko prenesla pristojnosti in denar, bi se del odločanja iz Ljubljane preselil bližje prebivalcem.

To bi se lahko pokazalo pri regionalnem javnem prevozu, cestah, prostorskem načrtovanju, zdravstvenih in socialnih storitvah, zaščiti pred poplavami, gospodarskih conah in evropskih projektih.

Dober primer je tretja razvojna os. Cesta od Koroške preko Šaleške doline proti avtocestnemu križu ni projekt ene občine, ampak celotne regije.

Pokrajina bi lahko omogočila enotnejše določanje regionalnih prioritet in skupen nastop občin. Ne bi pa mogla odpraviti državnih postopkov, pravice do pravnih sredstev ali posegati v odločanje sodišč.

Po 35 letih vendarle drugače?

Slovenija se tako znova vrača k vprašanju, ki ga rešuje že od devetdesetih let.

Za zdaj pa še vedno ne poznamo najpomembnejših odgovorov, koliko pokrajin bo, kje bodo njihove meje in sedeži, katere naloge bodo prevzele ter koliko denarja bodo dobile?

Za Šaleško dolino bo posebej zanimivo, kam jo bo novi predlog umestil. V preteklosti je bila del različnih kombinacij, od Koroško-šaleške do Savinjsko-šaleške pokrajine.

Robert Balen