Ministrstvo bi upravljanje šol preneslo na pokrajine
Ne le na Ptujskem, število otrok v šolah s prilagojenimi programi narašča tudi v drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Na Bistriškem se je v 15 letih število otrok v OŠ Minke Namestnik Sonje povečalo za več kot 100 %.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zato že leta opozarjajo na prostorsko stisko in premajhne učilnice ter telovadnico. Občina sicer načrtuje širitev na obstoječi lokaciji, a podobno kot še kje po Sloveniji se postavlja vprašanje financiranja investicije. Šolo namreč obiskujejo tudi otroci in mladostniki iz drugih občin.
V šolskem letu 2010/2011 je program nižjega izobrazbenega standarda obiskovalo 20 učencev, v minulem šolskem letu že 46. V posebni program vzgoje in izobraževanja pa je bilo pred 15 leti vključenih 17 učencev, sedaj 42. Posledično se soočajo s pomanjkanjem prostorov. "V domu nam zmanjkuje ustreznih prostorov za učilnice oddelkov posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Vse učilnice niso primerno velike glede na specifiko otrok v oddelkih. Tako se vedno bolj kaže potreba po graditvi nove šole oz. ureditvi obstoječega stanja, ki bi bilo primerno za vse učence, ki se vpisujejo v našo šolo," je jasna ravnateljica Klavdija Fridrih Gošnjak.
Med prioritetami pa je izpostavila obnovo namenskih učilnic na šoli (učno stanovanje, tehnična učilnica) ter knjižnice. Potrebovali pa bi tudi večjo telovadnico, saj sedanj meri le 50 m2.
Državni svet k ukrepanju poziva državo
Ustanoviteljica OŠ Minke Namestnik Sonje, ki izvaja prilagojeni program devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, posebni program vzgoje in izobraževanja, program domske vzgoje, mobilno specialno pedagoško službo, je občina Slovenska Bistrica. S tem je tudi odgovorna za investicijska vlaganja v osnovno šolo.
"Zavedamo se, da šola potrebuje rekonstrukcijo, tudi zato smo odkupili prostore bivše pekarne, Marinškov dom. Želja je vse te objekte povezati v en kompleks za potrebe šole oz. zavoda. Upamo, da bomo imeli ob pripravljeni finančni oceni sogovornika na strani ministrstva, kajti to so zavodi, ki zahtevajo posebne prostorske pogoje," pravi župan Ivan Žagar.
A ker gre za specifično šolo, ki jo obiskujejo tudi učenci iz drugih občin, župan meni, da bi morale biti tovrstne šole oz. zavodi v domeni države.
Slednje so poudarili tudi državni svetniki, ki so prostorsko stisko šol s prilagojenim programom v državnem svetu obravnavali že pred tremi leti. Soglašali so, da bi država, ki da je že ustanovitelj nekaterih javnih zavodov, kot sta npr. Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne ter Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, prevzela tudi ustanoviteljstvo javnih osnovnih šol za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.
V ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino pa menijo, "da bi bilo najbolj praktično, da bi se pristojnost za ustanavljanje in lastništvo teh zavodov v prihodnosti prenesla na pokrajinsko raven". Spomnili so, da je ustanovitev pokrajin in s tem prenos določenih nalog predvidena v koalicijski pogodbi, obenem pa priznali, da je to kompleksen ukrep.
Dotlej pa se bodo učenci in učitelji še naprej soočali z utesnjenimi in zasilno pripravljenimi prostori, še posebej v okoljih, kjer se vodstvom občin ne uspe sporazumeti glede delitve stroškov.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.