Lidija Markelj

Za to pravico bomo od začetka julija naprej plačevali nov prispevek: zaposleni in delodajalci odstotek od bruto plače, tisti, ki so oboje hkrati, dva odstotka, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine.

Čeprav časa do uveljavitve pravice do DO na domu ni več veliko, ostaja še mnogo neznank glede organizacije in financiranja, predvsem pa brez odgovora ostaja ključno vprašanje: kje in kako bodo izvajalci našli dodatne usposobljene zaposlene, če teh že danes primanjkuje v obstoječem sistemu pomoči na domu (PND). V težavah so tudi občine, ki morajo do 1. maja poskrbeti za izbiro izvajalca.

Kriza že dolgo    

osebni arhiv V.L.P.

Kot pravi predsednica Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) Valerija Lekić Poljšak, sicer direktorica DSO Črnomelj, se domovi za starejše, ki zagotavljajo PND več kot 4.500 uporabnikom in so s tem najštevilnejši izvajalci tovrstne pomoči pri nas, že dlje časa spopadajo s hudo kadrovsko krizo. Trenutno primanjkuje kar 3.600 socialnih in zdravstvenih delavcev. Zato je že okoli tisoč postelj praznih. Kadrovska stiska pesti tudi druge izvajalce storitev na domu, kar se kaže v dolgih čakalnih vrstah za tovrstno pomoč.

300 dodatnih delavcev

Zakon o DO uvaja štiri kategorije uporabnikov, ki jim bo mesečno pripadalo od 20 (1. kategorija) do 110 ur (4. kategorija) storitev dolgotrajne oskrbe na domu, kar je občutno več kot doslej.

»Povečanje obsega in nadgradnja storitve sta sicer zelo dobrodošla, prinaša pa to seveda večje kadrovske potrebe in nas izvajalce je strah, da uporabniki ne bodo dobili zagotovljenih vseh pravic na najboljši način, kot jim pripada po zakonu,« pravi Lekić Poljšak.

Že ob najbolj optimističnem scenariju, ki predpostavlja, da bo v novi sistem vstopilo 70 odstotkov dosedanjih uporabnikov pomoči na domu, ki bodo prejeli zgolj po 20 ur pomoči na mesec, bo po oceni SSZS ob izvajanju dosedanjih storitev treba zaposliti približno 300 dodatnih delavcev, da bi lahko novi sistem zaživel v praksi. Dejanske potrebe po novih delavcih bodo seveda še večje, saj bodo uporabniki upravičeni vse do 110 ur storitev na mesec.

Pomoč na domu ostaja

»Predlagana rešitev je jasna – dvig osnovnih plač vseh zaposlenih v dejavnosti dolgotrajne oskrbe vsaj za 20 odstotkov in izboljšanje delovnih razmer s posodobitvijo kadrovskih normativov, kar pomeni, da bi delavcem lahko omogočili vsaj dva prosta konca tedna na mesec,« meni Lekić Poljšak.

Pravica do DO na domu ne ukinja možnosti dostopa do obstoječe socialnovarstvene storitve PND, saj je zakon ne obravnava kot primerljivo pravico. Zakon o DO le krepi oskrbo na domu, s tem da v okviru nove pravice za uporabnika uvaja tudi storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila, in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. To pomeni, da bodo izvajalci lahko še naprej ponujali PND po Zakonu o socialnem varstvu ali pa postali (tudi) izvajalci dolgotrajne oskrbe po Zakonu o dolgotrajni oskrbi.

Osebni načrt oskrbe

Lidija Markelj

Pravico do nove storitve bodo uporabniki pridobili na centrih za socialno delo (CSD), ki bodo ocenili njihovo upravičenost in izdelali osebni načrt oskrbe. Kot pove direktorica CSD Dolenjska in Bela krajina Irena Kralj, pričakujejo glede na to, da bo DO na domu za uporabnike brezplačna, velik naval na vstopne točke. Z ministrstva za solidarno prihodnost še niso prejeli navodil za sprejemanje vlog, a predvidevajo, da jih bo mogoče oddati vsaj mesec dni pred uveljavitvijo pravic, torej s 1. junijem, in sicer v Novem mestu in v njihovih enotah v Trebnjem, Črnomlju in Metliki.

»Glede na število starejših na območju, ki ga pokriva naš CSD, pričakujemo več kot dva tisoč vlog in skrbi nas, ali bomo s predvidenim kadrom zmogli kakovostno opraviti številne nove zakonsko predvidene naloge in postopke,« pove Kralj in doda, da so z ministrstva dobili odobrenih šest novih zaposlitev, ki se še izobražujejo. A te ocene so bile narejene pred spremembo Zakona o dolgotrajni oskrbi, ko še ni bilo določeno, da bodo centri izvajali dodatne terenske naloge, kar za CSD prinaša dodatne vsebinske in organizacijske obremenitve.

Na teren

»Bojimo se, da bo nastajala zamuda pri postopkih, saj bomo po prejetju vloge morali vlagatelje obiskati na domu in na podlagi ocenjevalne lestvice z njimi opraviti pogovor, izdelati mnenje in nato izdati odločbo. Nato bo treba izdelati še okvirni osebni načrt za uporabnika, ki se ga bo nato napotilo neposredno k izvajalcu, kjer koordinator dolgotrajne oskrbe z njim pripravi načrt izvajanja odločbe,« pove Irena Kralj in opozori, da bodo strokovni delavci morali biti glede na to, da gre za starejšo populacijo, še posebej skrbni in prilagodljivi pri razlagi kompleksnosti pravic na uporabnikom razumljiv način.

Kakor koli že, na CSD se bodo čim bolj potrudili, da bi sistem zaživel v korist vseh, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. »Pri tem pa je treba upoštevati dejstvo, da smo kadrovsko omejeni in v nekaterih postopkih vezani tudi na odločitve drugih organov.«

Občine v zadregi

Zelo trd oreh pa država pri pravici do DO na domu prelaga tudi na občine, ki imajo do 1. maja čas, da izberejo izvajalce. Pri tem imajo na voljo tri možnosti: ustanovitev javnega zavoda, podelitev koncesije ali pa sklenitev pogodbe z obstoječimi izvajalci, kot so DSO, zdravstveni domovi ali CSD.

A mesec in pol prej, preden bi moral sistem zaživeti v praksi, nekatere občine še sploh ne vedo, kdo bo izvajal DO v njihovi lokalni skupnosti.