B. B.

B. B.

B. B.

V Novem mestu na nepremičninskem trgu že lep čas vlada precejšnje mrtvilo. Kar je zanimivo, saj se potencialni kupci in tudi nepremičninski agenti pritožujejo nad pomanjkljivo in nezadostno ponudbo. No, ta v resnici niti ni tako majhna, je pa v pretežni meri neprimerna.

Kot pravi vodja urada za prostor in razvoj na mestni občini Novo mesto Iztok Kovačič, se nekaj potencialnih investitorjev vendarle pojavlja. »Ko pridejo na občino, jim predočimo informacije, ki smo jih zbrali v prostorski elaborat, v katerem je 28 lokacij, kjer so občinski podrobni prostorski načrti že sprejeti ali v pripravi.«

Projekti stojijo

Med takimi so Bučna vas – vzhod, Mrzla dolina, Brod-Drage, Jakčeva ulica, objekt Kremen na Rozmanovi, Mrvarjev hrib, občinska lokacija na Košenicah, Turkov hrib, Podbreznik in še kaj. Nekatere lokacije so obremenjene s propadlimi lastniki (Imos, Brod Invest), ponekod so se projekti ustavili, ponekod se niso še niti dobro premaknili.

Mnogim lokacijam je skupna težava drago komunalno opremljanje zemljišč. Pot do tega naj bi s spremembo nekaterih postopkov nekoliko olajšala nova gradbena zakonodaja, ki med drugim predvideva tudi aktivnejšo vlogo občin pri opremljanju zemljišč. »Nekoč so imeli občine sklade stavbnih zemljišč. Ti so kupovali zemljišča, jih komunalno opremljali in jih pod ugodnimi pogoji prodajali bodisi na trgu bodisi individualnim investitorjem,« pravi podsekretarka za prostorsko načrtovanje Mojca Tavčar. Skladov ni že več kot 20 let in v tem času se za občine niti ni spodobilo, da bi imele na zalogi zemljišča, ki jih nujno ne potrebujejo. »S tranzicijo je šlo vse na trg, a po moje osnovno poslanstvo občine ni trg, ampak da občanu zagotovi komunalno opremljeno parcelo brez nekih posebnih provizij, morda tolikšno, da z njimi razvija in krepi svoj sklad, ne pa, da vsi služijo s tem.«

Desetletja prostega trgovanja s prostorom so tudi v Novem mestu izvrgla kup degradiranih lokacij, ki jih želi občina zdaj spet urediti v ljudem prijeten ambient, začenši z območjem Glavnega trga, ki je tranzicijo morda še najtežje prenesel.

»Območij za pozidavo je dovolj, potenciali so, le pozidati jih je treba,« je prepričana Tavčarjeva. Investitorji so za zdaj še previdni in število vlog za gradbeno dovoljenje na upravni enoti še vedno pada, a nekaj se vendarle premika na objektu Kremen na Rozmanovi ulici, pa na Mrvarjevem in na Turkovem hribu. »Mislim, da se bodo tudi druge lokacije kmalu prodale, projekti pa stekli. Navsezadnje je bilo v vse to že nekaj vloženega, stvar stečajnih postopkov pa je, da se čim prej zaključijo,« pravi Tavčarjeva.

»Prostorski plani so dobro narejeni, realizacijo pa je v precejšnji meri zavrla kriza. Če je ne bi bilo, danes zagotovo ne bi imeli 28 lokacij, primernih za razvoj,« je prepričan Kovačič in napoveduje živahnejše obdobje.

Usmerjeni na Glavni trg

»Občina trenutno najbolj dela na stanovanjih na območju Glavnega trga, kar gre tudi v sklop prizadevanj za oživljanje mestnega jedra. Zaveza v okviru programa celostne teritorialne naložbe, ne le nas, ampak Zveze mestnih občin Slovenije kot celote, je, da bomo tu uredili fond 16 stanovanj. Glavni trg 2 je že v občinski lasti, le prenoviti ga je treba, predvidenih pa je tudi nekaj dodatnih nakupov,« pripoveduje Kovačič.

Občina s tem misli resno in v proračunih do leta 2018 za ureditev 16 stanovanj predvideva 2,7 milijona evrov, kar namerava z 80-odst. deležem sofinancirati z evropskim denarjem. Prve pozive pričakujejo v nekaj mesecih.

Kot pravi vodja urada za prostor in razvoj, bi radi na Glavni trg privabili predvsem mlade, ki se zavedajo, kaj pomeni življenje v mestnem jedru, ali bo občina stanovanja ponujala v najem ali prodajo, pa bodo morali še definirati. »Drug način občinske spodbude bi bilo lahko subvencioniranje najemnin v praznih poslovnih prostorih, razmišljamo pa tudi, da bi mladim družinam, ki gradijo, omogočili kandidiranje za subvencijo do desetine vplačanega komunalnega prispevka.«

Denar za Brezovico

Občina je podobno aktivna tudi pri industrijskih conah. »Intenzivno iščemo in se prijavljamo na vse tovrstne razpise. Na ta način smo denimo prijavili industrijski coni Brezovica in Livada,« pravi Kovačič. Za Brezovico je občina pred nekaj tedni tako že prejela sklep o odobritvi skoraj milijona evrov za urejanje cone. Za pripravo ustrezne dokumentacije je upravi v dveh mesecih uspelo urediti deset premoženjskopravnih zadev, gre pa za urejanje 25 hektarjev velikega območja ob avtocesti, kjer je že nekaj objektov, poleg komunalne infrastrukture pa bodo uredili še dve krožišči. Program opremljanja cone Brezovica je sicer ovrednoten na 1,4 milijona evrov.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista z dne, 8. december 2016.