Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

660 kakovostnih gradenj in energetskih kiksov


I. Novak
30. 8. 2013, 19.00
Posodobljeno
31. 08. 2013 · 11:51
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

img_3093.jpg
I. N.
Gorazd Marinček, evropski energetski menedežer in predsednik Slovenskefa e-foruma. (Foto: I. N.)
img_3094.jpg
I. N.
Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec in direktor zavoda Vitro na današnji predstavitvi. (Foto: I. N.)

Na novomeškem Grmu, Centru biotehnike in turizma, so danes predstavili portal NEP Slovenija, na katerem so zbrane energijsko kakovostne novogradnje in sanacije starejših stavb. Med 660 opisi s sliko, besedo, tehničnimi in finančnimi podatki, je približno 60 energijsko učinkovitih stavb tudi z območja JV Slovenije. Predstavljene so zato, da bi služile kot navdih in vodilo bodočim investitorjem.

»Povsod po državi imamo podobno situacijo. Agresivne oglaševalce, nikoli 100 odstotne izvajalce, ki jih nihče ne nadzoruje, in neuka gospodinjstva, ki se lotijo gradnje in slepo zaupajo izvajalcem, nato pa se jezijo,« je med razlogi za vzpostavitev portala navedel Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec in direktor zavoda Vitro.

Poleg dobrih primerov, ki jih predstavljajo tudi v 20 video posnetkih, so razvili tudi rubrike, v katerih predstavljajo napake in predlagajo tudi energijsko učinkovite rešitve.

Gorazd Marinček, evropski energetski menedžer in predsednik Slovenskega e foruma, je pozitivno presenečen, da je v projektu zajetih tudi veliko javnih stavb, od osnovnih šol, vrtcev, srednjih šol, ki so jih prenovili v energetsko učinkovitejše, saj ni skrivnost, da so mnoge stavbe, grajene v 80. letih, energijsko zelo požrešne. Prepričan je, da so naši največji zlati rudniki v energijski učinkovitosti.

»5 odstotkov DBP gre po podatkih UMAR-ja vsako leto za energente, ki so večinoma uvoženi. Za to namenimo 1,7 milijarde evrov letno. Z energijsko učinkovitostjo bi ta znesek lahko zmanjšali za 600 milijonov letno. Podobno je pri porabi vode. Za 1,7 milijarde evrov pitne vode bi lahko nadomestili z zbiranjem deževnice za tehnološke namene. Če bi pitno vodo, ki jo sedaj uporabljamo v tehnološke namene, prodali po 1 cent za liter, bi namreč zbrali 1,7 milijarde evrov, zdaj pa to vodo splaknemo v kanalizacijo. S tem prihrankom bi na primer obdržali javni sektor in izboljšali kakovost življenja,« predlaga Marinček.

Kot ugotavljata, je v javnosti večkrat slišati, da so naložbe v energijsko učinkovitost drage. A ko govorimo o sanaciji stavb, je prvo vprašanje, v kolikšnem času se nam bo naložba povrnila, menita.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.