Frangež: »Iz te regije vsak dan na delo drugam odhaja 30 tisoč ljudi«
Županski kandidat Matevž Frangež za Svet24 o županovanju Arsenoviča, gospodarskem preporodu Maribora, novih delovnih mestih in dostopnih stanovanjih.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V boj za županski stolček v Mariboru se podaja tudi Matevž Frangež, skupni kandidat SD, Levice in Liste kolesarjev in pešcev, ki pod okriljem Zavezništva za Novi Maribor napoveduje novo razvojno poglavje štajerske prestolnice. Nekdanji poslanec državnega zbora, dvakratni mariborski mestni svetnik in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport želi povezati ljudi, ki verjamejo, da lahko Maribor izkoristi svoje razvojne potenciale. O svojem volilnem programu, razvojnih načrtih in viziji prihodnosti Maribora je Frangež podrobneje spregovoril v intervjuju za Svet24.
Za župana Maribora ste kandidirali že leta 2013, zdaj se vračate po trinajstih letih. Zakaj ste se odločili ponovno vstopiti v župansko tekmo in kaj lahko tokrat ponudite Mariboru, česar morda takrat niste mogli?
V Zavezništvu za Novi Maribor imamo velike skupne razvojne ambicije in to je zame največja spodbuda, da sem se odločil vstopiti v župansko tekmo. Sicer pa sem 13 let starejši, s 13 let bogatih izkušenj. Danes lahko suvereno rečem, da sem najkompetentnejši županski kandidat z izkušnjami tako na lokalni kot državni ravni. Osem let sem bil mestni svetnik, dva mandata poslanec državnega zbora in nazadnje državni sekretar. Seveda imam zaradi tega tudi izkušnje na evropski ravni, ker sem predvsem kot državni sekretar znotraj sveta za konkurenčnost oblikoval oziroma sooblikoval skupne evropske ukrepe. Poznam torej vse tri ključne ravni, ki določajo, kako se bo mesto v prihodnje razvijalo.
Verjetno se strinjate, da je za župana sodelovanje z državo ključno, ne glede na morebitne politične razlike z vsakokratno vladajočo politiko.
Moder župan bo iskal povezave z državno oblastjo. Tudi v tej oblasti poznam več ljudi, administracijo in ljudi v administraciji poznam zelo dobro. Vsak pameten župan Maribora se bo seveda trudil, da ne glede na politične razlike išče najboljše možne oblike sodelovanja, pa tudi vsaka modra vlada bo razumela, da je razvojni preobrat v Mariboru ena od ključnih, čeprav ena najzahtevnejših razvojnih nalog v Sloveniji.
Saša Arsenovič je v svojih mandatih močno posegel v podobo in delovanje Maribora. Kako ocenjujete njegovo županovanje, katere poteze so bile po vašem mnenju napačne, katere pravilne in kaj bi sami naredili drugače?
Mislim, da je Saša Arsenovič dokazal, da v mestu lahko dosegamo velike premike, mesto je danes nedvomno lepše. V Mariboru je bilo izvedenih nekaj pomembnih investicij, hkrati pa ne morem mimo tega, da se je razvijal samo en del mesta, torej mestno središče, drugi predeli so bili zapostavljeni. Ne moremo niti mimo tega, da je v mestu očitno prihajalo do spornih praks. Oboje moramo spremeniti. Na eni strani poskrbeti za enakomeren razvoj celotnega mesta, na drugi strani poskrbeti za to, da bo mesto delovalo transparentno, odgovorno in pošteno.
Maribor že desetletja posluša obljube o gospodarskem preporodu. Kaj boste naredili drugače od predhodnikov in zakaj pri vas ne bo ostalo samo pri obljubah?
Če smo vsi siti neizpolnjenih obljub, je to le dokaz, da je gospodarski preobrat mesta nujen. Jaz mislim, da imamo vse pogoje, da ga dosežemo, in verjamem, da tudi vemo, kako to doseči. Mesto oziroma razvojna regija mora do konca letošnjega leta oblikovati regionalni razvojni program.
Ta dokument bo ključnega pomena pri tem, kako bomo v prihodnjem sedemletnem programskem obdobju, od leta 2028 do 2035, lahko črpali evropska sredstva. V Evropi se dogaja premik, ali bolje povedano, jasna usmeritev, da tudi sredstva kohezijske politike v večji meri usmerjajo v naložbe, ki zagotavljajo visoko produktivnost.
Glede na evropski trend je treba dati poudarek razvoju novih industrij in novih tehnologij, torej vsemu tistemu, kar Evropi v globalni tekmi manjka. Moja prva naloga bo poskrbeti, da bo regija oblikovala regionalni razvojni program, ki bo skladen z našimi velikimi ambicijami.
Tukaj vidim tri ključne projekte. Prvič, oblikovanje razvojnega parka nacionalnega pomena ob mariborskem letališču. Tudi za ta projekt lahko rečete, da ga v Mariboru sanjamo že celo večnost. Kot državni sekretar sem začel projekt oblikovanja tematskega akcijskega programa za oblikovanje velikih poslovnih površin nacionalnega pomena in tako prispeval k temu, da ta projekt lahko začnemo uresničevati. Govorimo o razvojnem parku, ki združuje tako nove tehnologije kot poslovne in logistične povezave na izjemni lokaciji, na križišču dveh avtocest, železnice in mednarodnega letališča.
Drugič, Maribor potrebuje tehnološki park zato, da pospešimo transfer znanja in inovacij z univerze na trg. V preteklosti sem se kot državni sekretar veliko ukvarjal s tem, kako pospešiti ta proces, in naša ambicija je zelo jasna – razvoj novih tehnologij in novih industrij. Želimo oblikovati Startup City Maribor za zagonska podjetja, da z novo kulturo in ciljno usmerjenimi ukrepi ustvarimo privlačno okolje za dobre ideje, ki nastajajo tukaj.
V tem pogledu sem Mariboru ponudil v razmislek visoko ambicijo. Ali lahko v naslednjih desetih letih ustvarimo 100 novih podjetij z deset tisoč delovnimi mesti z dodano vrednostjo. To je izjemno visoka letvica. Predlagam, da se organiziramo in dosežemo v naslednjem desetletju čim boljši približek tega cilja.
In tretjič, v Evropi nastaja nov evropski sklad za konkurenčnost, namenjen temu, da se Evropa opremi s potrebnim za konkurečnost v globalni tekmi.
Maribor ima na tem področju vrsto prednosti. Smo dobri v novih tehnologijah, smo ena od šestih lokacij v Evropi s superračunalnikom. Zdaj moramo oblikovati močno podporno okolje, ki bo našim podjetjem, razvojnim inštitutom in univerzi pomagalo pridobiti sredstva evropskega sklada za konkurenčnost, da bodo ta podjetja tukaj ostajala in rasla.
Maribor je nekoč veljal za industrijsko prestolnico Slovenije, danes pa številni Mariborčani delajo drugje, predvsem v prestolnici in sosednji Avstriji. Kako bi v mesto pripeljali nova, dobro plačana delovna mesta in preprečili nadaljnje odhajanje kadrov?
Iz te regije vsak dan na delo drugam, v Avstrijo in v center države, odhaja 30 tisoč ljudi. To gotovo ovira naš razvojni potencial, tudi zato, ker gre praviloma za visoko kvalificirane kadre. Moramo najti način, da jih zadržimo tukaj. Naši predvideni ukrepi bodo zagrizli v prav ta problem, ne v desetih letih, s tem moramo začeti zdaj.
Mladim moramo pokazati, da to okolje postaja perspektivno. Pomembno je poudariti, da bližnjic do gospodarskega preobrata ni, treba je trdo delati, se sistematično organizirati in povezati okoli skupnih ciljev. Gotovo pa mora biti gospodarski razvoj prednostna politika tega mesta.
Velikokrat slišim izgovore, da mesto oziroma občina za gospodarski razvoj ni pristojna. Kdo drug pa bo? Poskrbeti moramo, da bodo naši otroci in vnuki v tem mestu nastajali in ostajali.
V tem pogledu je zelo jasno, kaj pomeni naše geslo Novi Maribor. To je mesto za živeti, delati in uspeti. To bomo zagotovili s tremi jasnimi programskimi obljubami: dobre službe, dostopna stanovanja in boljše življenje.
Velikokrat poudarjate skoraj milijardo evrov državnih naložb prejšnje vlade v Maribor. Koliko zaslug za to si pripisujete?
To je bil nesporno ekipni napor, v nobenem primeru si osebno ne morem pripisovati izključnih zaslug, sem pa k temu prispeval tudi zato, ker je bilo v prejšnji vladi razmeroma veliko državnih sekretarjev iz Maribora in regije. Govorimo o naložbah stanovanjskega sklada Republike Slovenije v izgradnjo javnih najemnih stanovanj v Mariboru, o rekordno visokih naložbah v gradnjo fakultet, in kar je ključno, naložbah v novo raziskovalno opremo na mariborski univerzi. Govorimo tudi o projektu inovacijskega središča, o superračunalniku tovarne umetne inteligence, ki sam po sebi predstavlja 150-milijonski investicijski paket, in posamičnih gospodarskih naložbah v tem okolju.
Tudi nova vlada bo te naložbe razumela kot visoko merilo uspeha, zato pričakujem, da bo tudi v prihodnjem obdobju mogoče mobilizirati potrebne vire za to, da dosežemo mariborske ambicije.
Mladi si v Mariboru vse težje privoščijo lastno stanovanje, številni pa se zato selijo v okoliške občine. Kako bi rešili ta problem?
Zviševanje cen nepremičnin v Sloveniji je med najhitrejšimi v Evropi, hkrati pa cene nepremičnin v Mariboru rastejo hitreje kot drugod in to je resen problem. To je jasen pokazatelj velike nedostopnosti stanovanj.
Stanovanjsko krizo imamo predvsem zato, ker gradnjo stanovanj v veliki meri prepuščamo izključno trgu. Sam vidim tri ključne recepte izhoda iz krize. Aktivirati je treba vsa prazna stanovanja. Teh je več, kot se zdi na prvi pogled, in mi bomo z različnimi ukrepi poskrbeli, da aktiviramo čim večji del praznega stanovanjskega fonda.
Potrebna bo tudi pospešena gradnja javnih najemnih stanovanj, kjer bo kot investitor nastopil tudi javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor. Zagotoviti moramo tudi transparentne pogoje prihodnjih prostorskih in zemljiških ukrepov, da bi sprostili gradnjo stanovanj za prodajo na trgu, pri čemer si moramo seveda prizadevati, da zagotovimo tudi dostopnost cen. Cene stanovanj, še posebej novih stanovanj, so v Mariboru ekstremno visoke, mlade družine si jih ne morejo več privoščiti.
V kampanji poudarjate transparentnost, drugačno politično kulturo in večjo vključenost občanov. Kako boste to dosegli?
Transparentnost ni zgolj moja obljuba, ampak je moj način delovanja. Kar se sodelovanja tiče, načrtujem vrsto novih platform, kjer želim občanke in občane, različne strokovnjake in civilno družbo povabitik temu, da se aktiviramo okoli pomembnih družbenih izzivov. Ne zanima vseh vse, vsakogar pa zanima nekaj, in želim, da se organiziramo tako, da bomo drobne in velike premike v tem mestu dosegali skupaj. Tudi zato bomo podvojili sredstva za participativni proračun.
Kar zadeva kadrovanje, pa želim dati prednost stroki. Kadrovanje občine torejne bo politični delegatski sistem, kjer stranke kooptirajo svoje člane. Nasprotno, tu bodo pregledna struktura, javni pozivi ter zahteven postopek akreditacije, da bi v javne zavode in javne družbe imenovali kompetentne ljudi, ki bodo razumeli, da je njihova ključna naloga skrbeti za gospodarno izvedbo javnih nalog in služenje javnemu interesu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
