arhiv; MBJ

Morebiti pa s spodaj zapisanim (pa ni nič tako zahtevnega) le malce potolažim komentatorja »ah«, ki se je oglasil pod pesmijo o trti, vinu in Martinu ... sicer pa, saj, končno, kaj pa, če le ima prav?

 Z rujnim vincem polni sodi -

tu prijatelj zdaj naš bodi.
Naj si kmet, al’ pa župan,
vsak pri nas je spoštovan.

Mošt smo v Vino prekrstili
žalost in skrbi zakrili.
Skupaj zdaj se veselimo
in si kupice nalijmo.

Spijmo vsi na čast Očeta
gospodarja cel’ga sveta.
Pijmo tudi v slavo Sina,
ki časti ga vsa družina.

V imenu Svet’ga duha,
ki za dušo daje kruha
pa nagnimo ga do dna
in nalijmo drugega.

Vendar pijmo ga spoštlijvo,
ker za marsikaj je krivo.
Če pri pitju nimaš mere
najdeš si povsod zamere.

V čašo preglobok pogled

hitro spremeni ti svet,
vse na glavo ti obrne
in te kmalu - v jamo zvrne.

Mi pa zdravi in veseli
bomo pili še in peli,
preko hribov in dolin,
naj živi naš svet' Martin!

Pa četudi bomo hin,
Dajmo, fantje: čin, čin , čin …

                                                   Pa se zadeva da tudi zapeti ...