Dr. Isobel Maxwell-Cameron je pot v iskanju sanjske službe iz Aucklanda, Nova Zelandija, vodila v London, kjer pa se je borila z osamljenostjo in domotožjem. Dodatno so jo bremenili še laboratorijski poskusi, ki niso potekali po njenih načrtih, zaradi česar je sčasoma odkrila, da to položaj raziskovalke organske kemije na univerzi v Manchestru ni pravo mesto zanjo.

Pomoč je poiskala tudi pri psihiatru, a si je na koncu sodila sama. 

Bila je ravno pred tem, da začne z novim projektom in raziskovalno skupino, katere voditeljica naj bi bila, ko si je vzela življenje. Navkljub pomislekom njene družine se je v stanovanje vselila sama, po smrti njenega deda lanskega novembra pa je domačim večkrat potožila, da je depresivna. Božič je preživela sama.