Zabukovški gasilci v bolečini
V preteklem tednu smo se v Zabukovju poslovili od našega člana in nekdanjega predsednika Tonija Perca. V veliki žalosti se zahvaljujemo vsem članom sosednjih in ostalih gasilskih društev, ki so v tako velikem številu stopili ob nas, skupaj z nami delili bolečino in našega Tonija pospremili na njegovi zadnji poti.
So ljudje, ki nikoli ne oddidejo, le fizično zbledi njih podoba. Ne odidejo, ker je njihovo bivanje na zemlji preveč zaznamovalo življenja mnogih in pustilo veliko neminljivega in večnega.
So trenutki ter dejanja, ki nas zabukovške gasilce povezujejo v večen spomin na Tonija Perca, ki je znal biti v naših vrstah tudi neopazen, a močnih dejanjih in potez.
V času svojega predsedstva nam je Toni dajal nov zalet. V naše društvo je že septembra 2002 posegla zla usoda in nam tragično odvzela takratnega predsednika Boštjana Božiča. Boštjana je na naslednjem občnem zboru februarja 2003 namestil Toni Perc in nam v času svojega predsedstva nam dajal nov zalet. Vlival nam je prepotrebno moč; prinesel vero v prihodnost našega društva in vero v to, da je še upanje za našo hribovsko mornarico.
Tonijevo delovanje je marsičem zaznamovale naše društvo in mu pustilo dober ugled in spoštljivost. Toni je sprejemal in podpiral ideje drugih in s tem dajal občutek pripadnosti in veljave vsakomur, ki se je želel najti v gasilskih vrstah v Zabukovju in biti koristen. Svoje predsedstvo je v letu 2008 predal Tinetu Kinku,vendar v naši sredi ostal aktiven in opravljal funkcijo Predsednika komisije gasilskega društva za odlikovanja in priznanja. Toni nam je dal tudi ogromno spodbud in motivacije za pripravo na nabavo novega gasilskega vozila, ki smo ga prav to leto pripeljali v Zabukovje.
In zato je nekako nejasno zdaj spoznanje, da je našemu Toniju na tem koščku zemlje zmanjkalo časa za marsikaj in tudi za nas; za delitev skupnih zmag – velikih dosežkov, tolažbo ob izgubah, priložnosti za izmenjavo idej. Nerazumljivo je spoznanje, da ne bo več priložnosti za pesem in radosti, za zvoke, ki so prihajali iz njegove harmonike in za opazovanje prvega odpadlega listja in prvih zametov, ki jih bo prinesel čas zime.
Vedno se bomo spominjali Tonija in hodili po poteh, ki jih je doprinesel on in njemu v čast nadaljevali začrtane smeri; sploh prireditev ob materinskem dnevu, katere pobudnik je bil prav on.
V izogib vsej krutosti tega sveta in posegom v naše gasilske vrste, smo vendarle ponosni in hvaležni, da nam je bilo dano deliti del našega življenja, izkušenj in marsikaterih pozitivnih pogledov prav z ljudmi kot je to bil naš Toni in pred njim tudi Boštjan. Zaradi vseh teh priložnosti spoznati in biti ob tako plemenitih ljudeh, smo v marsičem bogatejši.
Kruto je tudi spoznanje, da gasilci rešujemo življenja, a smo tolikokrat nemočni. Življenja začrtane poti so močnejše od vseh naših moči in trenutkov, ko nas ni ne na mestu ne v bilki, ki bi rešila življenje nekomu, ki mu preti nesreča ali se mu nemara je ta že zgodila.
Vendar prav te tragične preizkušnje nas povezujejo v še bolj močno skupnost in toplo sredino v našem gasilskem društvu. Zavedamo se kako zelo kratek in nepredvidljiv je naš trenutek na zemlji.
Naj življenje še tako jemlje, naj se še tako igra, nič ni močnejše od tega, da bo Toni zavedno ostal med nami v naši sredi. Tega slednjega nam ne more vzeti nihče, nobena cesta in nobena usoda. Nihče ne more poseči v naša srca, kajti tam sta Toni in Boštjan najbolj na varnem.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
