arhiv DL

##IMAGE-3486820##

Število primerov trgovanja z ljudmi je trenutno v Sloveniji nizko, skozi statistiko pa prave razsežnosti tega pojava ni mogoče določiti. Pri ljubljanskem Društvu Ključ ugotavljajo tudi, da gre v približno 25 primerih, ki jih obravnavajo letno, za visoko potencialne ali že dejanske žrtve trgovanja z ljudmi, največkrat pa za prisilno prostitucijo.

Kot je po današnji preventivni delavnici, ki so jo na novomeški Srednji strojni šoli izvedli za dijake in profesorje, povedala vodja društva Katjuša Popović, je tudi Slovenija država izvora, tranzita in namembna država, kar pomeni, da žrtve trgovanja z ljudmi prihajajo iz nje, skozi njo potujejo ali pa je tudi država namembnosti.

Med različnimi oblikami trgovanja z ljudmi je še vedno najbolj prisotna prisilna prostitucija, trenutno pa se državna medresorska skupina ukvarja tudi z vprašanjem, ali tuji izkoriščani delavci, ki jih je v Sloveniji vse več, sodijo v to kategorijo, je nadaljevala.

Gre tudi za vprašanje, ali bodo delodajalci poleg delovnopravne zakonodaje začeli odgovarjati tudi po kazenski zakonodaji, saj gre tudi v teh primerih za vse elemente vabljenja, prevare in zadržanja ljudi na določenem mestu. Poleg tega sodi v trgovanje z ljudmi še beračenje, služabništvo in trgovina z organi, tkivi ter krvjo, s tem, da primera slednje v Sloveniji še niso zasledili, je dodala.

O tem, za kaj točno gre, lahko po njenih besedah sicer odloči le sodišče, glede trgovanja z ljudmi pa je bilo v Sloveniji že izrečenih nekaj pravnomočnih obsodb, vendar še vedno premalo, je ocenila. Med navedeni 25 primeri letno niso zajeti klici na svetovalni telefon društva, velikokrat pa gre pri takšnih klicih za preverjanje, ali je klicatelj mogoče tudi sam žrtev, je opozorila.

Na temo trgovine z ljudmi se v Sloveniji dejavno ukvarjajo od leta 2001, ko je bila ustanovljena medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi, ki ima 19 članov iz pristojnih ministrstev in služb. Gre za službe, ki bi se pri svojem delu lahko srečale s posledicami omejene trgovine, med njimi je tudi urad vlade za komuniciranje, ki skrbi, da se lahko nevladne organizacije tega področja potegujejo na javnih razpisih in po Sloveniji izvajajo preventivo, je pojasnila.

Omenjenega leta so v Ljubljani ustanovili tudi društvo Ključ - center za boj proti trgovini z ljudmi, ki se edino v Sloveniji ukvarja z omenjenimi vprašanji, prav tako pa je edino v Sloveniji, ki ima za žrtve trgovine z ljudmi na voljo varen prostor, je še povedala Popovićeva.