D. R.

##IMAGE-3311723##

Nazadnje je žužemberško šolo, ki je za slab streljaj oddaljena od Zafare, kjer je tekla zibel njegove matere, veliki olimpionik Leon Štukelj obiskal 6. oktobra 1999, ko je prerezal trak ob otvoritvi prizidka k šolski telovadnici, 101. leto starosti pa dober mesec kasneje ni več dočakal.

Odtlej v omenjenem prizidku žužemberška šola novembra vsako leto pripravi Štukljevo spominsko uro, danes, ravno na dan 110. obletnice rojstva velikega Suhokranjca, se je odvila že deveta, ki se bo mnogim še posebej vtisnila v spomin, saj je bil slavnostni govornik dr. Danilo Türk, predsednik države.

Po nagovoru ravnateljice, mag. Jelke Mrvar, ki je med drugim izrazila upanje, da jim bo v prihodnjem letu na zafarski Bildovi domačiji uspelo Štuklju postaviti spominsko obeležje, se je zvrstilo več različnih spominov na človeka, ki se je z olimpijskimi športnimi dosežki za vedno zapisal v slovensko zgodovino. Z besedo in sliko so bile prikazane glavne črte njegovega življenja, kaj ga je odlikovalo, pa je (poleg šolarjev in Tomaža Zajca, Štukljevega prijatelja) iz svojih osebnih srečanj z njim izpostavil tudi dr. Türk.

Zanj je bil Štukelj velik človek, Slovenci jih nimamo veliko. Spoštovanje do takega človeka je lahko toliko večje, ako razumemo jedro njegove veličine, in pri Štuklju ni mogoče spregledati, da je bila skrivnost njegovega uspeha v zmernosti - zmernost je znal kazati z vsem, kar je v življenju počel, dosežki pa so bili neizmerni. Vrednote, ki jih je izražal Štukelj, so tisto, kar nas mora navdihovati in nas voditi.

Zgled znamenitega Suhokranjca je dr. Türk povezal tudi z zdajšnjim globalnim svetom, katerega sestavni del je naš košček zemlje: Štukelj je bil odličen v nečem, s čimer so se ukvarjali tudi drugod po svetu, torej v orodni telovadbi, zato je bil odličen in spoštovan v svetovnem pomenu. Potemtakem se je nujno tudi dandanes truditi, da bi bili odlični v stvareh, ki jih razume ves svet - in ko to dosežemo, nas bodo spoštovali povsod.

Na 9. Štukljevi spominski uri sta na veliko zvedavih vprašanj odgovarjala svetovno proslavljena telovadca, Miro Cerar in Mitja Petkovšek, sicer pa je večkrat zapel šolski pevski zbor, na bradlji sta telovadila dva šolarja, nastopila je obetavna karateistka, za konec pa so položili lovorov venec k Štukljevem doprsnemu kipu pred šolo.