Težko je verjeti, kaj vse ljudje počnejo za vrati svojih domov. Pa to ne samo v filmih ali daleč stran od nas. V Trsteniku pri Šentrupertu je 35-letni Viktor Kos mamo več let zmerjal, poniževal, razbijal je po hiši in vpil, dokler mu ni dala denarja. Tudi za drogo.

Več let je z njo grdo ravnal, zaklepal jo je, ji jemal telefon. Med drugim jo je enkrat zaprl v shrambo in vanjo puhal dim marihuane in jo spraševal, ali je zadeta. Ko so mu že izrekli prepoved približevanja, je aprila letos prišel domov. Mama ga je opozorila, da bo poklicala policijo, a jo je zaklenil v hišo, ključ pa tako odbil, da ni mogla odkleniti vrat. Mami je uspelo splezati skozi okno, Viktor pa je ostal v hiši. Ko so prišli policisti, so skozi okno videli, da 35-letnik opleta z nožem, kot da bo naredil samomor, zato so na silo vstopili v zgradbo, kjer je začel mahati tudi proti njim. Uporabili so plinski razpršilec in ga obvladali.

Odpeljali so ga na oddelek za forenzično psihiatrijo v Mariboru, kjer so ga začeli zdraviti, saj trpi za disocialno osebnostno motnjo in bipolarno motnjo z epizodami manije. Izvedenka psihiatrične stroke prof. dr. Martina Žmuc Tomori je ocenila, da je vse to storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in priporočila, da se mu izreče ukrep zdravljenja na prostosti, kjer bo lahko hodil tudi na delovno terapijo. To naj bi bilo zanj najprimernejše.

Dejanja je storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.

VSE PRIZNAL

Kos sprva krivde za nasilje v družini in preprečitev uradnega dejanja ni priznal, a pred kratkim, ko je novomeška sodnica Melita Perko k osnovni obtožnici pridružila še eno, v kateri mu je okrožna tožilka Nada Črnugelj očitala kar sedem kaznivih dejanj (napade na uradno osebo, lahke telesne poškodbe, kršitev nedotakljivosti stanovanja in rop), je obrnil ploščo. Vse je priznal. Tudi očitke iz glavne obtožnice. Treba je priznati, da mu je zdravljenje na psihiatriji očitno že pomagalo, saj je bilo iz njegovih gest videti, da se zelo dobro zaveda svojih napak.

Tudi iz pridružene obtožnice je izhajalo, da je očitana kazniva dejanja storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Šlo je za bizarne stvari: policistom je grozil, da bo »zminiral policijsko postajo«, »da bo pred policijsko postajo pripeljal tono kokaina in narkomane iz Ljubljane«, samovoljno je vstopil v stanovanje občana in mu skozi okno zmetal stvari, nekoga je s palico udaril po nogi, rop pa je izvedel tako, da je prišel v trgovino na Mirni in prodajalki na blagajni pokazal nož ter zahteval eno škatlico cigaret.

Njegova zagovornica Tatjana Ahlin je v zaključnih besedah izpostavila, da je med zdravljenjem spoznal, da je v preteklosti zaradi uživanja alkohola in drog počel stvari, ki jih ne bi smel. »Prišel je do zaključka, da to ne pelje nikamor in da želi živeti normalno življenje. Upošteval bo navodila zdravnika. Z mamo je navezal pristne stike, skoraj dnevno se slišita.« Predlagala je, da mu sodišče izreče sankcijo opominjevalne narave, v kateri bi mu določilo ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti.

Tožilka je glede na mnenje izvedenke, ki nadaljevanja zdravljenja na forenzični psihiatriji ni ocenila kot primernega, in težo kaznivih dejanj predlagala štiri leta zapora in ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti.

TRI LETA ZAPORA

Sodnica je za vsa kazniva dejanja izrekla enotno kazen tri leta zapora, pri čemer se upošteva čas že prestane kazni v priporu od aprila. »Obveznega psihiatričnega zdravljenja se ne izreče,« je še dodala. Pozneje je v obrazložitvi sodbe pojasnila, da ni podlage, da bi poleg zapora izrekla še varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, kar pa ne pomeni, da v okviru zavoda za prestajanje kazni tega ni mogoče izvajati, le ona tega ne more izreči. »Obtoženec je na svoj predlog lahko deležen tovrstne pomoči.«

Na koncu je bil Kos vidno zadovoljen. »Bom lahko v zaporu na Dobu? Tam me bo mama lahko obiskovala, saj živi 500 metrov stran. V Maribor ni mogla priti. Rad bi šel čim prej na Dob.«

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu 18. oktobra 2018.