Mojca Žnidaršič

Alina je bila težko pričakovan otrok. Anita Kodrič Krajnčič in Matej Krajnčič iz Globokega pri Brežicah sta kar sedem let čakala, da bosta lahko po vsem trudu in dveh spontanih splavih lahko v naročje stisnila svojega otroka. A porod v porodnišnici se je končal s katastrofalnimi posledicami za Alino, ki bo 19. junija dopolnila osem let.

 Alina ima zaradi pomanjkanja kisika ob porodu močno poškodovane možgane, diagnosticirano ima najvišjo, peto stopnjo cerebralne paralize, tako da sama ne zmore nič ter potrebuje stalen nadzor in pomoč, ima epilepsijo, hud razvojni zaostanek, slabovidnost … »Njeno stanje se poslabšuje. Epileptični napadi so pogostejši in izrazitejši, vstavili so ji nazogastrično sonda, skozi katero jo hranimo, pojavljajo se obdobja zaspanosti, neodzivnosti, nizke telesne temperature, nizkega pulza, tudi nenadnega dušenja ob zatekanju sline, celo apneje …,« s cmokom v grlu za Dolenjski list oriše Anita, ki je z njeno deklico že od 20. februarja v Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični na podaljšanem zdravljenju. »Neizmerno smo hvaležni vsem zdravnicam in sestram v bolnišnici, kjer s svojo srčnostjo, prijaznostjo in pomočjo olajšajo zelo težka obdobja, v katerem smo trenutno,« je sporočila Anita.  

osebni arhiv Anite Krajnčič

Pravila stroke

Anita in Matej menita, da bi bilo lahko z njuno deklico vse v redu, če bi porod vodili po pravilih stroke, in zato od Splošne bolnišnice Brežice zahtevata 502.000 evrov. V tožbi, ki so jo spisali v odvetniški družbi Matoz, piše, da na podlagi strokovnega mnenja, ki ga je izdelala izr. prof. dr. Špela Smrkolj, vodenje obravnave nosečnosti in njeno dokončanje s porodom nista potekala skladno s takrat veljavnimi pravili stroke.

Aniti so namreč že v začetku nosečnosti diagnosticirali nosečniško sladkorno bolezen, za take primere pa od leta 2011 veljajo posebna priporočila. Za Anito, ki se je med nosečnostjo vseskozi držala stroge diete in merila sladkor, bi morali po veljavnih priporočilih po opravljenem pregledu v 37. tednu nosečnosti načrtovati sproženje poroda najpozneje do dopolnjenega 40. tedna nosečnosti. Na sprožitev je bila naročena sedem dni po predvidenem datumu poroda, pa tudi porod naj bi trajal predolgo, od sprejema v porodno sobo do rojstva je minilo enajst ur. V bolnišnici so se zaradi zastoja poroda, glavica pa je že bila spuščena na medenično dno, odločili za vakuum, po porodu glavice pa je prišlo še do zastoja ramen v medeničnem dnu. Alinini starša sta prepričana, da bi bila zdrava, če bi naredili carski rez, za katerega sta večkrat prosila.

Brežiška bolnišnica kakršno koli krivdo zavrača in trdi, da je bilo ravnanje zdravstvenega osebja skladno s prejetimi strokovnimi smernicami in da ni bilo zagrešene nobene strokovne napake, kar sta potrdila tudi izvedenec in tudi zaključki izrednega strokovnega nadzora, ki ga je izvedla zdravniška zbornica. Prav tako trdijo, da ni bilo strokovnih podlag za carski rez ter da je bilo spremljanje poroda skrbno in ustrezno.

Izločitev

Na dveh obravnavah, ki sta bili marca in aprila leta 2023, so med drugim pričali Alini starši in iz brežiške bolnišnice dve specialistki ginekologije in porodništva ter babica, včeraj pa naj bi pred sodnico Ester Žnidaršič stopili prof. dr. Borut Kobal, prof. dr. Zvonka Rener Primec in prof. dr. Borut Peterlin, člani komisije za izvedeniška mnenja, ki so izdelali izvedeniško mnenje, a se to ni zgodilo. Odvetnik Krajnčičevih Franci Matoz je še pred začetkom zaslišanja tako kot že v sami tožbi predlagal, da se zasliši tudi prof. dr. Špelo Smrkolj in jo sooči z omenjenimi izvedenci, saj gre za očitno nasprotna stališča. S tem se ni strinjala odvetnica bolnišnice Janja Potočnik Podgoršek in tudi sodnica Matozovemu predlogu ni ugodila.

Mojca Žnidaršič

Ta je pred zaslišanjem prvega od trojice izvedencev skušal pri sodnici doseči njegovo izločitev, a ga je sodnica Žnidaršič zavrnila, da so o njegovem predlogu za izločitev vseh treh že odločali, da je predlog za izločitev prepozen in da gre za zavlačevanje postopka. Nato je Matoz podal predlog za izločitev sodnice, ker po njegovem obstaja dvom o njeni nepristranskosti. O tem bo zdaj odločala predsednica krškega okrožnega sodišča.

»Stranka v postopku ima vedno možnost in pravico, da pred zaslišanjem izvedencev preveri okoliščine, ki bi morebiti kazale na to, da je lahko izvedenec v konkretni zadevi pristranski in da so podani razlogi za njegovo izločitev. Časi, ko se je izločalo ali pa odločalo o izločitvah na podlagi tega, da se je dobil sklep o imenovanju izvedencev, kjer so bila navedena imena in priimki in je sodišče smatralo, da si s tem seznanjen, kdo je izvedenec, in da si moral v takrat uveljavljati izločitvene razloge, so mimo,« je po obravnavi pojasnil Franci Matoz.

Kot je dejal, je izločitev teh izvedencev predlagal že ob prejemu izvedeniških mnenj, tokrat pa je želel še z dodatnimi vprašanji razčistiti, ali se zdravniki med sabo poznajo. »Sodnica mi je enostavno prejudicirala odločitev in vzela možnost izločanja. Kajti tudi za drugo izvedenko obstajajo okoliščine, ker je kasneje sodelovala pri zdravljenju Aline, in bi se tudi morala sama izločiti. Ker mi enostavno ni bila dana ta možnost, sem predlagal izločitev sodnice, ker je očitno pristranska,« je dejal.

Ob tem je spomnil na primer Šilih, kjer so na Evropskem sodišču za človekove pravice dvakrat opozorili »da Slovenija nima izdelanega neodvisnega sistema ugotavljanja medicinskih napak, glede na to da je večina izvedencev bodisi zaposlena v javnih zavodih bodisi so člani zdravniške zbornice in se med seboj več ali manj poznajo«.