Novinarski zapisi o razmerah v zaporih so se v zadnjem obdobju nanašali predvsem na to, da primanjkuje pravosodnih policistov. O tem, kako se počutijo in živijo tisti, ki prestajajo kazni, se ne piše veliko. Družba jih je na neki način izločila in za obdobje odmerjene kazni prepustila pravosodnemu sistemu.

Eden od tistih, ki kazen prestaja na Dobu, nam je poslal sporočilo, v katerem opozarja na stvari, ki po njegovi oceni kažejo na to, da so obsojenci ljudje brez človekovih pravic in da bi pravzaprav nujno potrebovali varuha zapornikovih pravic.

BREZ PRAVIC

»Obsojenci smo ugrabljenci in nič drugega. Smo ljudje, vendar brez človekovih pravic. Če je v Jugoslaviji obstajal Goli otok in totalitarno, režimsko sodstvo, potem je sodstvo v RS le izpopolnjeno, Goli otok pa je zapor Dob. Prikrajšani smo za marsikaj, česar nam veljavna zakonodaja ne krati. Imamo zavodsko kantino, kjer so cene za nekaj 10 ali 100 odstotkov višje kot zunaj obzidja, stik z mediji, kot enim od temeljev demokracije, nam je strogo prepovedan, celo sankcioniran, prehrana neprimerne kvalitete – premalo beljakovin, temelji pa na ogljikovih hidratih, internet je strogo prepovedan in nam na tak način onemogočeno komuniciranje v skladu z 21. stoletjem, socializacija je nezaželena, sodeč po prepovedi uporabe interneta,« je zapisal.

DROGE ZAŽELENE?

V nadaljevanju je izpostavil, da je veliko obsojencev odvisnikov, ki pa tudi v zaporu lahko nadaljujejo uživanje psihoaktivnih substanc. »In to brezplačno, saj jim jih predpiše psihiater, je pa tudi ponudba v prosti prodaji zadostna. Droge so na Dobu zaželene, saj uživalcem zameglijo um in se ne pritožujejo in se ne zavzemajo za svoje pravice. Obsojenci, ki pa prejemajo metadonsko terapijo, lahko delajo tudi v podjetju JMW FIRE za 0,32 evra/uro, čeprav se lastnik hvali, da jih plačuje 1,51 evra/uro.«

Ko je pisal o odvisnikih, je opozoril, da niso deležni zadostne psihološke pomoči.

Seveda smo se za komentar obrnili tudi na Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), od koder smo prejeli pojasnila.

INTERNET V ODPRTIH IN POLODPRTIH ODDELKIH

Glede dostopa do svetovnega spleta (in mobilnih telefonov) so pojasnili, da je dovoljen v dislociranih odprtih in polodprtih oddelkih zapora. »Tovrstnih oddelkov je v celotnem zaporskem sistemu pet. V Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob je prosta uporaba interneta na lastne stroške obsojenca dovoljena v odprtem oddelku Puščava in polodprtem oddelku Slovenska vas.«

Pojasnili so, da je stik obsojencev z mediji zakonsko urejen. »Obsojencem se tak stik omogoči po predhodnem dovoljenju direktorja zavoda, razen če obstajajo utemeljeni razlogi, da se stik prepove zaradi razlogov varnosti, zaščite javnega interesa ali varovanja integritete žrtev, drugih obsojencev ali delavcev uprave.«

Ko smo spraševali o tem, ali bodo v bližnji prihodnosti obsojenci dobili varuha pravic, so pojasnili, da je v zavodih za prestajanje kazni zapora zaprtim osebam omejena osebna svoboda, kar je najhujša kazenska sankcija. »Zato so zapori podvrženi rednim in skrbnim nadzorom različnih institucij, na katere se lahko obračajo vse zaprte osebe. Obsojenec, ki meni, da je podvržen mučenju ali drugim oblikam krutega, prepovedanega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, lahko zahteva sodno varstvo. Če gre za druge kršitve pravic ali za druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljenega sodnega varstva, se ima pravico pritožiti generalnemu direktorju in pravosodnemu ministrstvu. Nadzorstvo glede zakonitega ravnanja z obsojenci poleg navedenih opravljata tudi predsednik okrožnega sodišča, na območju katerega je zavod, in varuh človekovih pravic ter po mednarodnih aktih pooblaščeni organi za varstvo človekovih pravic. Nadzorstveni organi ob svojih obiskih (tudi v ZPKZ Dob) ne ugotavljajo večjih kršitev.«

DOBRA ČETRTINA NA DROGAH

Lani je bil v celotnem zaporskem sistemu delež zaprtih oseb s težavami zaradi uživanja prepovedanih drog 27,5 odst., od tega jih je 59,5 odst. prejemalo substitucijsko terapijo, med drugim tudi nadomestno zdravljenje z metadonom.

Obravnava zaprtih oseb s težavami zaradi uživanja prepovedanih drog se v zavodih izvaja v skladu z izdelano strategijo zdravljenja in obravnave odvisnosti od drog. »V okviru obravnave ima zaprta oseba podporo in dobi ustrezno strokovno pomoč z namenom vzpostavitve in vzdrževanja abstinence ter motivacijo za izvedbo spremembe življenjskega sloga brez drog. Strokovni delavci v zavodu motivirajo osebe za zdravljenja odvisnosti tudi zunaj zavoda v času prestajanja kazni in jih spodbujajo za nadaljevanje zdravljenja po prestani kazni.«

Ob tem so navedli, da imajo na tem področju kar nekaj težav: nizka motiviranost zaprtih oseb za vključitev v programe obravnave, spreminjanje življenjskega stila, nekritičnost in minimaliziranje težav, zanikanje recidiva in odgovornosti zanj, manipuliranje, pa tudi kadrovsko pomanjkanje zaposlenih.

»V ZPKZ Dob izvajata obravnavo odvisnosti od alkohola in obravnavo odvisnosti od prepovedanih drog dva terapevta. Poleg možnosti vključitve v tovrstno obravnavo posameznemu obsojencu celostno pomoč ponujajo socialni delavec, psiholog in pedagog. Zavod v okviru obravnave in psihosocialne pomoči sodeluje tudi z institucijami zunaj zavoda (nevladne organizacije, društva, CSD, zavod za zaposlovanje, zdravstvene institucije itd.).«

Izvedeli smo, da vključenost v metadonsko terapijo ni izključujoča za katero koli obliko dela v zavodu. Težje zaposljivim obsojencem je omogočena tudi vključitev v programe delovne terapije. Eden od bistvenih kriterijev za razporeditev na konkretno delovno mesto je zdravstvena ocena sposobnosti za delo, pridobljena v dispanzerju za medicino dela.

Nadzori nad ravnanjem z obsojenci na Dobu niso pokazali večjih kršitev.

DELOVNA DOBA JIM NE TEČE

»Višina plačila za delo zaprtih oseb je določena po pravilniku o plačilu za delo obsojencev. Sestavljeno je iz osnove, ocene delovne uspešnosti in dodatkov ter je v veliki meri odvisno tudi od rezultatov dela.«

Obsojenci, ki delajo, so upravičeni do plačila za delo in letnega dopusta, na podlagi katerega pridobijo tudi regres.

V njihovem primeru jim delovna in pokojninska doba ne teče, saj je bil leta 2003 člen, ki je urejal obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje zapornikov, razveljavljen (na ta način so razbremenili javne finance). »Glede tega naj še omenimo, da je konec lanskega leta ena od odvetniških družb na Ustavno sodišče RS vložila pobudo za ustavno presojo take ureditve,« pravijo na URSIKS.

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu 19. julija 2018