Največ samomorov v vzhodnem delu Slovenije, izstopa Podravje
V lanskem letu si je v Sloveniji življenje na tragičen način vzelo 411 oseb, kar 82 v Podravski regiji. Celotni vzhodni del države sicer spada med najbolj ogrožena območja, zlasti Podravje.

V Sloveniji zaradi samomora vsako leto umre od 400 do 450 oseb, od leta 1999 do leta 2016 jih je zaradi samomora umrlo kar 12.038. Medtem ko je bil leta 2016 samomorilni količnik najnižji v zadnjem desetletju in precej pod dolgoletnim povprečjem, pa so številke spet začele zaskrbljujoče naraščati. V lanskem letu si je namreč po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) sodilo kar 40 oseb več kot leto poprej. Za posledicami samomora je tako umrlo 411 ljudi, 327 moških in 84 žensk.
Nad evropskim povprečjem
Samomor v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni problem. Kako pereča je ta problematika pri nas, kaže tudi podatek, da je Slovenija po številu samomorov nad evropskim povprečjem (11 na 100 000 prebivalcev), kjer pa je v zadnjih nekaj letih podobno kot v Sloveniji, sicer opaziti upadanje umrljivosti zaradi samomora.
Statistika še kaže, da je zaradi posledic samomora umrlo približno štirikrat več moških kot žensk. Raziskovalci pojasnjujejo, da je v procesu samomorilnega vedenja moških veliko dejavnikov z medsebojnim vplivom in lahko ključno prispevajo k negativnemu izidu. Mednje sodijo duševne in fizične težave in bolezni, dejavniki vezani na socialne odnose, socialno-ekonomski dejavniki in negativni življenjski dogodki, kot so ločitev ali razpad zveze, smrt bližnjega, selitev, izguba službe in pokoj. Poleg vsega tega igrajo pomembno vlogo tudi odzivi posameznikov na nakopičene težave in na iskanje pomoči. »Moški bodo verjetno še težje kot ženske razkrili svoje težave, predvsem pa bodo to naredili šele takrat, ko bodo problemi že zelo nakopičeni in ko jih bo že zelo težko reševati. Prepričanje, da je poiskati pomoč sramota, je pri moških še vedno precej zakoreninjeno, zato si dovolijo pomoči šele, ko presežejo to oviro. V naši študiji smo ugotovili, da na razkrivanje vplivajo tudi starost oz. zrelost posameznika in njegove življenjske izkušnje,« je pojasnila doc. dr. Vita Poštuvan z IAM in Nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomor.
Samomor še posebej pereč pri starejših moških
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se