Arhiv Štajerskega Tednika

Življenje kljub zelo spremenjenim razmeram teče svojo pot. Ljudje morajo v službe in po drugih nujnih opravkih. Ker pa brez mask ne smemo na plano, so te postale sodobno zlato. Imeti masko v trenutku, ko je ne moreš kupiti, je pač veliko razkošje. In s tem razkošjem so se ženske iz družine Plajnšek – Popošek odločile obdarovati sovaščane v Zabovcih v enem izmed najodločilnejših trenutkov. „Vsepovsod je bilo polno informacij, da ljudje potrebujejo maske, pa ne morejo do njih,“ je dejala Bojana Plajnšek, domačinka iz Zabovcev. „Doma sem predlagala, da bi sešile maske za našo vas. Mama in hči sta bili takoj za.“

Po službi za šivalni stroj

„Naštele smo, da je na vasi nekaj čez 150 hiš. Zdelo se je, da bi tako število mask lahko zašile. Kot vsaka šivilja sem imela doma nekaj blaga in planile smo k delu,“ je pripovedovala Plajnškova, ki je izučena šivilja in se s šivanjem tudi preživlja. Pri izdelavi mask sta ji na pomoč priskočili mati Neža in hči Urška, ki sta pripravljali material v času, ko je bila sama še v službi. „Ko sem prispela domov, pa smo začele šivati. Delale smo dobra dva dni in sešile 153 mask za vaščane. Ponosna sem na hči, ki je iz navdušenja, da lahko stori nekaj dobrega za druge, tudi prvič v življenju sedla za šivalni stroj.“

Preberite več v Štajerskem Tedniku