##IMAGE-3758604##

Odnos do smrti se je v zadnjih desetletjih precej spremenil, prav tako pogrebni običaji. Večina pokojnikov pred slovesom pri nas leži v bližnji mrliški vežici. Je to obvezno ali se je mogoče od pokojnika še vedno posloviti tudi doma, kot smo bili vajeni nekoč, če nekdo to želi?

To vprašanje si zastavljamo ob nedavnem primeru, ko naj bi pokojna Rominja iz enega od novomeških romskih naselij kar nekaj dni pred pogrebom ležala doma, in to celo v času visokih poletnih temperatur. Je to dovoljeno, kakšna so pravila in običaji, kaj pravi zakonodaja, ali obstajajo izjeme?

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti je zelo odprt in ne določa, kje lahko leži pokojnik do pokopa, niti ne prepoveduje, da leži doma. V hladilnem prostoru izvajalca javne pogrebne službe je lahko največ 60 dni, potem ga je treba pokopati.

Z odlokom in pravilniki o pokopališkem redu lahko vsaka občina še drugače, bolj podrobno in tudi ostreje, regulira zadeve, lahko tudi le za posamezno pokopališče.

Če pokop pokojnika in slovesnost organizirata država ali občina – gre za t. i. protokolarne pogrebe – je lahko pokojnik izjemoma položen tudi drugam. To praktično pomeni, da lahko leži kjerkoli. Posebej pa se zakon dotakne predstavnikov verskih skupnosti, ki izjemoma lahko pokojnika položijo v objekt, namenjen za opravljanje verskih obredov. Tako se npr. od katoliških duhovnikov lahko poslovijo v cerkvi.

ROMSKA POSEBNOST

V novomeški občini je z odlokom določeno, da je tam, kjer so mrliške vežice, njihova uporaba obvezna. Izjeme pa določa zakon. To so že omenjeni protokolarni pogrebi in verske skupnosti. Med izjeme sodijo tudi Romi, kar pomeni, da z zgoraj omenjenim zadnjim slovesom Rominje, ki je do pogreba ležala doma, ni bilo nič narobe.

Romov je na Dolenjskem veliko in vedno želijo zadnje slovo od doma, čeprav imajo v bližini mrliško vežico. Pri drugih narodnostih izjem glede zadnjega slovesa ni.

Več in podrobneje v današnji novi, tiskani številki Dolenjskega lista