Arhiv Lokalno.si

Humanitarni center, ki ga je v nekdanji trgovini Hura uredilo novomeško Območno združenje Rdečega križa(OZRK), dobiva končno podobo, a v nove prostore, v katerih bi na enem mestu združili vse dejavnosti Rdečega križa, se ne morejo preseliti, dokler ne bo rešen upravni spor, ki so ga zaradi nestrinjanja z bodočo dejavnostjo sprožili sosedje najbližjega bloka na Ulici Slavka Gruma št. 54.

Sosedje so se že pritožili na prvi in drugi stopnji, kjer so njihovo pritožbo zavrnili, v začetku leta pa so vložili še upravni spor proti novomeški Upravni enoti, ki je izdala gradbeno dovoljenje za obnovo objekta, v katerem je dovolila spremembo namembnosti pritlične etaže nekdanje trgovine v humanitarni center. Na OZRK bi si rešitve upravnega spora želeli čim prej, a na to, kako hitro bo sodišče odločilo, nimajo vpliva, razprave na sodišču ta čas zaradi sodnih počitnic sploh ne potekajo. Upanja, da bi stanovalci odstopili od zahtev, pa tudi nimajo več, saj se je več poskusov dogovarjanja končalo brez uspeha.

Kot je razbrati iz pripomb sosedov, jih od vseh predvidenih dejavnosti Rdečega križa najbolj moti javna kuhinja, ki naj bi jo na Drsko preselili z Brega, ter dejstvo, da so zaradi novih lastnikov ob parkirišča. Blok na Ulici Slavka Gruma 54 naj bi bil zgrajen kot solidarnostni, kar pomeni, da so bila v njem predvidena stanovanja za socialno ogrožene. Ob gradnji so predvidevali, da bodoči stanovalci ne bodo premogli avtomobilov, zato so ga kot najbrž edini blok v mestu zgradili brez enega samega parkirišča.

Stanovalci s papirji o nakupu stanovanj in poročili Pionirja po končani gradnji dokazujejo, da so zemljišča okoli blokov, kjer imajo zdaj parkirišča, kupili skupaj s stanovanji. Kot je nedavno za Dolenjski list poudarila ena od stanovalk, tudi niso proti Rdečemu križu, kot jih predstavljajo v javnosti, jih pa moti, da so jih o načrtovani dejavnosti seznanili šele pred izdajo gradbenega dovoljenja.

Sekretarka OZRK Novo mesto Barbara Ozimek pravi, da so stanovalcem ponudili, da parkirne prostore odkupijo ali jih vzamejo v najem, a na to stanovalci ne pristajajo. Da bi prišli do hitrejše rešitve, se je v reševanje spora vključil tudi župan, a je ostalo le pri predlogu, že tretjem po vrsti, da bi občina odkupila del prostora in bi Rdeči križ uredil nov dostop do razdelilnice hrane. V prostorskih načrtih je v naselju predvidena tudi gradnja garažne hiše, a parkirna mesta si bodo stanovalci v njej morali kupiti, na kar pa ne pristajajo. “Še vedno parkirajo na naših parkiriščih. Ne preganjamo jih, čeprav bi lahko poklicali redarje,” pove Ozimkova.

Pred rešitvijo upravnega spora združenje ni načrtovalo urejanja okolice centra, a kot kaže, bodo morali namestiti vsaj ograjo. Od junija, ko so delavci Malkoma končali obnovo, do danes so jim vandali namreč že dvakrat poškodovali fasado. Na novi lokaciji za zdaj deluje le skladišče humanitarne pomoči, združenje ostaja v prostorih na Rozmanovi ulici 30, razdelilnico hrane imajo na Bregu.

“Zaradi organizacije pomoči bi bilo veliko lažje, če bi vso dejavnost imeli na enem mestu. Tega si najbolj želimo,” pravi sekretarka in poudarja, da se jim dela ogromna škoda, z vzdrževanjem prostorov imajo tudi dvojne stroške. “Z občino in Zarjo smo se domenili, da smo oproščeni vsaj najemnine do selitve v nove prostore. Sedanji prostori so vlažni, saj je streha brez žlebov in centralnega ogrevanja. Kljub temu da je plinska pipa že na objektu, se pozimi ogrevamo s termoakumulacijskimi pečmi,” pove. Bojijo se, kako bo, če bodo v starih prostorih morali preživeti zimo, saj bodo tudi nove prostore morali vsaj delno ogrevati. Dvojne stroške imajo tudi z varovanjem, ki pa je nujno. V nameščeni zabojnik za oddajo oblačil pred humanitarnim centrom so jim namreč do namestitve kamer kar naprej vlamljali.

Notranjost centra bodo urejali postopno. Potem ko so načrti, da bodo denar pridobili iz Fiho sredstev preko Rdečega križa Slovenije, padli v vodo, saj jih je slednji namenil ljutomerskemu združenju, so za pokritje stroškov obnove pred mesecem dni najeli kredit, vneto zbirajo tudi donatorje. S pomočjo različnih donatorjev so zbrali 16 tisoč evrov, k temu pa je treba prišteti še donacije v obliki storitev in materiala. Tovarna Krka je na primer prispevala za izdelavo projekta in gradbeni nadzor obnove.

Ob vse bolj pogostih prošnjah za pomoč, ki jih prejemajo na OZRK, poudarjajo, da bo soseska s centrom, v katerega se po pomoč zatekajo tudi stanovalci naselja, pridobila. Po podatkih krajevne organizacije Rdečega križa živi na primer na Drski 419 starejših od 70 let. Tisti, ki težko shajajo iz meseca v mesec - takih je vsak mesec več - bi bili zaradi bližine razdelilnice hrane precej na boljšem. Z redno mesečno pomočjo v obliki prehranskih paketov OZRK oskrbujejo 350 družin v osmih dolenjskih občinah, že dvakrat letos so z izrednimi paketi v obliki enkratnih pomoči pomagali 250 družinam. Prejšnji teden so priskočili na pomoč tudi 25 delavcem, ki so izgubili delo v mirnskem Preventu.

Besedilo in fotografije: Irena Novak

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu 12. avgusta 2010.