Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

FOTO: Kako izgleda v zaklonišču, štiri metre pod zemljo?


Besedilo in foto: L. Markelj
4. 4. 2022, 13.40
Posodobljeno
05. 04. 2022 · 19:59
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

zaklonisce_001.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
ZAKLONISCE 001
zaklonisce_005.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Vstop v eno od zaklonišč na Drski, ki spada med bolj zgledno urejene
zaklonisce_013.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Po strmih stopnicah navzdol, nato sledijo najprej vrata proti atomskemu udaru.
zaklonisce_007.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Zasilne postelje
zaklonisce_010.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
V večji sobi imajo zdaj stanovalci naselja sestanke.
zaklonisce_002.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Dva generatorja za elektriko
zaklonisce_014.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
To je stranišče
zaklonisce_012.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Cisterne za vodo
zaklonisce_015.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Ciril Zajc

V teh dneh gledamo grozljive posnetke iz vojne v Ukrajini. Begunci bežijo v druge države, mnogi pa ostajajo v domovini. Skrivajo se v zakloniščih, kjer je bolj varno pred streljanjem in bombnimi napadi.

Kako izgleda v enem od naših zaklonišč, smo preverili v največji stanovanjski soseski Drska v novomeški občini. Ciril Zajc, predsednik nadzorno kurilnega odbora za kotlovnico in predstavnik skupnosti etažnih lastnikov na Ulici Slavka Gruma od št. 1 do št. 31, je prijazno odprl vrata enega od dveh njihovih zaklonišč, ki spada med bolj vzorno urejene.

Za okrog 180 ljudi

Zaklonišče je bilo postavljeno okrog leta 1975, gradila ga je vsa soseska, vsak lastnik stanovanja je prispeval nekaj. Zaklonišče – in tudi samo zemljišče - je zdaj v lasti etažnih lastnikov, oni so odgovorni zanj. Letno plačujejo strošek elektrike, ki je med 50 in sto evrov.

Sam vstopni objekt, ki stoji ob otroškem igrišču, izgleda majhen, ves je popisan. A v zemlji, na globini dobrih štirih metrov, do koder vodijo stopnice, se skriva poseben svet in ogromno prostora – skrivališče za zaščito ljudi pred vojnimi in drugimi nevarnostmi. Gre za štiri večje prostore, v vsakem naj bi bilo na voljo 14 ležišč in 32 sedežev. A če bi bilo treba, bi tu zatočišče našlo lahko več kot okrog 180 ljudi, saj je notri še en večji prostor.

Zasilne postelje, WC, generator, voda...

Sedaj je v sobah le železno ogrodje zasilnih postelj, manjkajo pa jogiji in odeje, tudi stolov je le nekaj. Vse to bi bilo v primeru nesreče potrebno nabaviti in prinesti.

Zaklonišče premore skladišče za vodo, kjer so nameščene tri 700-litrske cisterne – zdaj so prazne, vodo naj bi po novem dostavljali v plastenkah - pa strojnica, ter stranišča. Slednja so zelo preprosta – WC je pravzaprav plastičen koš za smeti v ogrodju železnega stola, oblečen v polivinilasto vrečo. V sosednjem manjšem prostoru je več večjih plastičnih kant, kamor se pospravijo odpadki, da v zaklonišču ne bi zaudarjajo. V hodniku sta še dva ročna, 24-voltna generatorja za luč. Ogrevanja ni, kar pomeni, da brez toplih oblačil ne gre. Na voljo je nekaj košev za smeti ter pesek.

Seveda do vseh teh podzemnih prostorov vodi od strmih stopnic v zaklonišče še kar nekaj vrat. Prva in najbolj močna so t.i. vrata proti atomskemu udaru, tam se nahajajo tudi zračni filtri, nato je preko hodnikov še dvoje bolj navadnih vrat.

Zdaj v zaklonišču sestanki

Ob ogledu je jasno, da je celotno zaklonišče prebeljeno, sveže, čisto, izolirano, na novo so uredili elektriko. Prva večja soba, ki zdaj služi za sestanke z upravnikom stanovanj ter nadzorno kurilnega odbora, ima večjo mizo in stole, v omari hranijo dokumentacijo. Ogrevajo jo z električnimi pečkami. A dobrih deset let nazaj ni bilo tako.

Kot pove Ciril Zajc, je bilo zaklonišče zapuščeno in zanemarjeno. Potreba po sestankih, kjer so reševali razne probleme, zlasti z drago kurjavo pa lastništvom, pa je spodbudila idejo, da ga uredijo. Prej so sestankovali kar pri njem doma. Prav Zajc ima nemalo zaslug za spremembe, prispeval je denar za obnovo in tudi sam poprijel za vsako delo, da zdaj prostor služi dobremu namenu skupnosti. In zadovoljni so vsi.

Nazadnje v osamosvojitveni vojni

»Nazadnje je bilo to zaklonišče uporabljeno v osamosvojitveni vojni, ko so ljudje tudi prenočili. O tem priča še ena stara konzerva hrane… Ostali so odnesli. Zdaj tu v miru sestankujemo, nikogar ne motimo, glasno se lahko vse pomenimo in dogovorimo,« se nasmeje sogovornik in pove, da bi bilo v nujnem primeru zaklonišče, ki sicer nima ustreznih dovoljenj, mogoče hitro urediti in pripraviti.

»A upajmo, da do tega nikoli ne pride. Bi pa bilo prav, da bi bili ljudje bolj seznanjeni o teh zadevah, da bi vedeli, kje v njihovi bližini se nahaja kako zaklonišče, kako se obnašati v primeru nevarnosti…,« meni Zajc. V red bi bilo treba spraviti in usposobiti še eno njihovo zaklonišče v soseski, ki je zdaj polno krame in zanemarjeno, doda.

Članek je bil objavljen v 11. št. Dolenjskega lista 17. marca 2022


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.