Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Neizprosno dejstvo je, da nekoč lepa, živahna belokranjska vas Preloka z vso svojo okolico zarašča. Tam, kjer je nekdaj na njivah zorela pšenica, v vetru čarobno valoval lan, odmeval prešeren smeh koscev in žanjic, danes raste grmovje. Le tu in tam je zorana kakšna njivica, pa še to, kar na njej zraste, uniči divjad.

A žal, ne samo da vas zarašča, ampak tudi izumira. Starejši se spomnimo, da je v povojnih letih v tem kraju bivalo približno 280 ljudi, od tega kakih 60 otrok! Sedaj pa tu živi samo okrog 110 prebivalcev, med njimi le 8 otrok. 64 številk šteje vas. A samo 36 vrat bi ti se odprlo, če bi nanje potrkal, skoraj 10 je takih, kjer bo kmalu škrtnil ključ! Ostale pa ...

Večino mladih moči je pobrala tujina, kar je glede na dolgoletno politiko tudi razumljivo. Njihovi potomci prihajajo v stari kraj iskati samo še svoj rodovnik.

Nas ostarele, ki še kolikor toliko dostojno preživljamo jesen življenja, pa po malem to že skrbi: kaj bo z nami, ko ne bomo mogli več delati? Kdo nas bo oskrbel? Morda država? Malo verjetno. Država bo svoje pobrala, mi se bomo morali zanesti le na božjo pomoč, toda ona nima finančnih sredstev, a vemo, da v današnjem času le ta nekaj štejejo.

SPOZNANJE

Sveta Trojica gori na hribčku

vas svojo stoletja varuje
in mili njen zvon
tja daleč čez Kolpo se čuje.

Davno že prednikom našim
zatočišče si bila, bila uteha,
so trumoma k tebi  hiteli,
odpuščanja prosili, spovedali greha.

So naše prababice in pradedje

živeli življenje drugače,
družno z živino si pomagali
orati te puste, kraške vrtače.

Vsak košček te skromne prsti
z ljubeznijo bil je pretkan,
obdelan za kruha kos, za preživetje
in znoj ni prelit bil zaman.

A danes je tukaj ostala
le peščica ostarelih ljudi,
ki se z divjadjo in trnjem
za zemljico svojo bori.

Grmovje že cerkev zarašča,
se skoraj ne vidi vasi
in Kolpa doli v strugi
bolj tiho in žalostno žubori.

Arhiv Lokalno.si