100 let Neže Blatnik -"Če o človeku ne moreš govoriti lepo, ni treba slabo!"
Prvo decembrsko nedeljo se je na Studencu z mamo ob praznovanju 100. rojstnega dne Neže Blatnik s Konjskega veselilo ne le pet njenih otrok, 11 vnukov in 13 pravnukov. Ko je hči Zofka po nagovoru mami izročila pet vrtnic, je rekla, da vsaka simbolizira enega izmed otrok. "To smo Nežka, Zofi, Lojze, Franci in Sandi," je ganjeno povedala mami, kako zelo jo imajo radi in jo objela. V gostilni Janc se je zbralo številno sorodstvo in nekateri gostje.
Boštanjski župnik Fonzi Žibert, ki je vodil krajše bogoslužje je povedal, da gospo Nežo obiskuje vsak prvi petek na domu na Konjskem. Z globoko verno mamo Nežo je poklepetal tudi studenški župnik Anton Bobič, ob njenem častitljivem življenjskem jubileju ji je poslal sveto podobico z voščilom tudi ljubljanski metropolit in nadškof dr. Anton Stres.
Zbrane je najprej pozdravil slavljenkin sin Lojze, na čigar domu na Konjskem, živi mama Neža in zanjo zelo lepo skrbi tudi njegova žena oz. Nežina snaha Slavi, da je mama kar ne more prehvaliti.
Nežina hči Zofija Novšak z Loga se je sprehodila skozi življenjsko pot družine Blatnikovih in posebej mame Neže, vesele in zelo delovne ženice, ki je otrokom privzgojila delovne navade in naučila poleg pobožnosti tudi lepega petja.
Da je pevski dar Neža dala vsem petim otrokom se je lepo slišalo tudi med nedeljskim slavjem na Studencu, kamor sta prišla slavljenki čestitat tudi sevniški župan Srečko Ocvirk in predsednik boštanjske krajevne skupnosti Jože Udovč. Župan je poudaril, da je gotovo preživela tudi težka leta, a pomembno je, ne le za njeno sorodstvo, da je prenašala na vse vrednote, kot so: zaupanje, ljubezen in odgovornost.
Med vojno zbežali v Staro Cerkev
Na začetku 2. svetovne vojne se je tudi družina Blatnik izognila napovedani izselitvi iz nemške okupacijske cone in zbežala na italijansko stran. S sabo so vzeli le najnujnejše. Pol leta so ostali v Tržišču, nato pa so se preselili v Staro Cerkev pri Kočevju v prazne hiše. Bilo pa je veliko zemlje in ker so bili Blatnikovi pridni so se pretolkli. Hud udarec za družino je bil, ko jim je pri dobrih dveh letih umrla hči Marica.
Ko so se po osvoboditvi leta 1945 vrnili na Konjsko so naleteli na opustošen dom in zapuščena polja, travnike. Neža je rodila še tri sinove, a žal je eden, kmalu po rojstvu umrl. Neža je vedno spoštovala nedeljo, kot gospodov dan. Zelo jo je prizadela tudi smrt najboljše prijateljice in dobre sosede Rezke Androjna.
Močna vera in molitev jo spremlja skozi vse življenje. Rožni venec se še vedno prepleta med njenimi prsti. Iz njenih ust niso otroci nikoli slišali kletvice ali ogovarjanja. Otrokom je vedno govorila: "Če o človeku ne moreš govoriti lepo, ni treba slabo!"
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
