Stane Omerzu

»Ko smo kot društvo kupili vinogradniško posest na vrhu Gadove peči, je bil hram v zelo slabem stanju, tudi samo posestvo ni bilo videti kaj prida, saj je bilo na njem veliko kamna. Toda člani smo zavihali rokave in se družno lotili ureditve zemljišča,« pripoveduje predsednik društva Ivan Urbanč.

Zemljišče so zravnali in ga tako pripravili za ureditev večnamenskega prostora. Projekt predvideva ureditev platoja za prireditve, na njem bo mogoče postaviti prireditveni šotor, uredili bodo prostore za piknike, sprehajalne poti, postavili razgledno ploščad, našteva Urbanč. »To bo res čudovit prostor ne le za nas, vinogradnike, pač pa za celotno lokalno okolje in vse obiskovalce Gadove peči,« je dejal.

Dragana Stanković

Na zemljišču stoji tudi star, avtohton vlaški hram. Ker je v zelo slabem stanju, ga bodo prenovili tako, da bodo postavili novo konstrukcijo, hkrati pa ohranili čim več avtohtonih elementov iz starega hrama, od brun do ganka in stare peči. Objekt bo namenjen prireditvam, služil pa bo tudi kot muzej, v katerem želijo predstaviti predvsem zgodbe ljudi in zgodovino gorjanske vinske ceste, pripoveduje Urbanč. »V celotnem projektu vidimo lepo priložnost za razvoj tega prostora. Želimo si, da bi projekt izpeljali v dveh letih, leta 2027 namreč praznujemo 20 let našega društva,« dodaja.

Simboliko temeljnega kamna so tokrat nadomestili z zasaditvijo trt sortnega sestava za cviček, s čimer so ponovno poudarili pomen Gadove peči kot zibelke cvička. Tako so posadili žametovko, potomko najstarejše trte z mariborskega Lenta, pa kraljevino, modro frankinjo, laški rizling in rumeni plavec, na koncu pa še sadiko oljke, ki jim jo je s Primorske poslala ministrica Mateja Čalušič. Zaradi bolezni se vabilu v Gadovo peč ni mogla odzvati, nadomeščal jo je državni sekretar Ervin Kosi.