L. M.

A mesec in pol, preden bi moral sistem zaživeti v praksi, nekatere občine še sploh ne vedo, kdo bo DO v njihovi lokalni skupnosti izvajal.

MONM: 269 prosilcev

Na Mestni občini Novo mesto povedo, da zaradi preveliko neznank glede financiranja tako kot velika večina drugih občin ne načrtuje vzpostavitve lastnega javnega zavoda, temveč preučuje možnost sodelovanja z državnimi javnimi zavodi, ki že izvajajo storitev PND.

»V kolikor javni zavod DO na domu ne bo uspel zagotoviti v celoti, skupaj s sosednjimi občinami usklajujemo tudi dopolnilne scenarije. Največ bo seveda odvisno od dejansko izkazanih potreb, tj. izdanih odločb s strani CSD,« pravijo.

Po prvi analizi potreb Inštituta RS za socialno varstvo naj bi DO na domu v novomeški občini potrebovalo 269 oseb. Register izvajalcev DO še ni javno objavljen, za storitev PND je na območju občine v tem trenutku registriran DSO Novo mesto.

Štipendiranje, stanovanja

»Največji neznanki sistema po ocenah občin predstavljata financiranje in zagotavljanje zadostnega kadra s področja socialnega varstva. V prihodnosti bo ta problem lahko še večji, saj se bodo s staranjem prebivalstva potrebe po oskrbi še povečevale. Na občini smo že ponudili podporo pri izvajanju regijskega štipendiranja DSO Novo mesto, prav tako je Javni stanovanjski sklad MONM razpisal oddajo postelj dijakom in študentom ter objavil razpis za najem kadrovskih stanovanj,« povedo na mestni občini.

Krško: projekt Most

V Mestni občini Krško (MOK) bodo vsaj v začetni fazi storitev DO reševali sami. Za izvajanje te pomoči se trenutno pogovarjajo z njihovim javnim zavodom, Zdravstvenim domom Krško, »če se bo dolgoročno na terenu pokazala potreba po sodelovanju in povezovanju z drugimi posavskimi občinami, pa se bomo sproti ustrezno prilagajali.«

Krčani imajo kadrovsko začetek izvajanja storitve s 1. julijem v veliki meri pokrit predvsem zaradi projekta MOST, ki ga MOK financira že od leta 2020, ko se je zaključil evropski projekt. Prepoznali so ga kot zelo pomembnega za občane in ga od takrat dalje samostojno financirajo. V okviru tega projekta, ki se bo predvidoma zaključil 1. julija letos, že izvajajo storitve fizioterapije, delovne terapije in zdravstvene nege na domu. Poleg tega opravljajo prve obiske na terenu, nudijo informativne razgovore, organizirajo timske sestanke ter komunicirajo z ostalimi strokovnimi službami.

»Da bi zagotovili večje število usposobljenih strokovnjakov za izvajanje DO smo se pripravljeni vključiti v vse proaktivne ukrepe, a menimo, da so v prvi vrsti pomembne večje spodbude na državni ravni,« povedo na MOK.

Trenutno še nimajo izračuna, koliko občanov bi potrebovalo nove storitve DO na domu, »predvidevamo, da se bodo dejanske potrebe odrazile šele v nekaj letih po uveljavitvi«. Že zdaj pa ocenjujejo, da se bo pomoč na domu ohranila v precejšnjem deležu tudi v prihodnje, saj predstavlja pomemben in nepogrešljiv del skrbi za starejše in druge ranljive skupine v krški občini,

Oskrbo zagotavljali sami?

Medtem ko nekateri pozivajo, da velja zaradi vseh težav in nejasnosti uveljavitev DO na domu in novo dajatev prestaviti, pa jo kljub vsem še odprtim vprašanjem ocenjujejo kot dobro. Opozarjajo pa, da če država ne bo zagotovila ustreznih kadrovskih rešitev in izvajalci ne bodo imeli dovolj zaposlenih, obstaja resna nevarnost, da uporabnikom ne bomo mogli zagotavljati nedenarne pravice - storitev DO v obsegu, ki jim zakonsko pripada.

»Če bo res tako, bodo uporabniki namesto storitev prejeli denarni prejemek, pomoč pa si bodo morali organizirati sami – pogosto na sivem ali celo črnem trgu, kjer kakovost in varnost  po našem mnenju nista zagotovljeni,« pove Valerija Lekić Poljšak, predsednica Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.