Občinski svet je sinoči potrdil predlog reorganizacije občinske uprave, po burni razpravi v prvi obravnavi potrdil ukinitev Zavoda za turizem, spremembe pa se obetajo tudi v vodenju in organiziranosti Gasilsko-reševalnega centra (GRC).

»Predlog reorganizacije občinske uprave je nastal na osnovi analize stanja, ki je pokazala, da so uradi preveč razdrobljeni in da bi morali procese združevati,« je povedala direktorica občinske uprave Vida Čadonič Špelič.

Uprava je imela doslej devet uradov, po novem bodo uradi le še štirje, in sicer: (1) urad za finance in splošne zadeve, v katerega se bodo združili urad za splošne zadeve, urad za finance in računovodstvo ter urad za davke; (2) urad za družbene dejavnosti, v katerega se bosta združila urad za šolstvo, šport in mladino ter urad za kulturo, zdravstvo in socialo; (3) urad za prostor in razvoj, v katerega se bodo združili urad za razvoj in investicije, urad za premoženjske zadeve in kmetijstvo ter urad za prostor; in (4) urad za gospodarske javne službe, ki bo doživel še najmanj organizacijskih sprememb.

Pregledati zaposlitve in napredovanja

Uroš Lubej (Solidarnost) je v razpravi poudaril, da bi morali hkrati z reorganizacijo pregledati tudi zaposlovanja in napredovanja občinskih uradnikov v preteklosti. »Nekaj ekscesnih primerov poznamo. Prav bi bilo, tako do kolektiva kot do drugih javnih uslužbencev, da se te ekscese, če bodo potrjeni, na pravno korekten način sanira.«

Kot je odgovorila Čadonič Špeličeva, bo sprejemu odloka o reorganizaciji sledila sistemizacija delovnih mest oz. dodelitev nalog. »Ob tem bomo preverjali tudi vse postopke, ki so pripeljali do posameznega plačilnega razreda. Če bomo naleteli na pravnoformalne napake, smo jih dolžni odpraviti. Nekaj grenkega priokusa iz preteklosti pa zagotovo je, saj pogoj za napredovanje ni bila vedno kompetenca,« je dejala.

Svetniki so predlog reorganizacije, ki med drugim predvideva tudi ustanovitev občinskega pravobranilstva, notranjo revizijo in medobčinski inšpektorat, podprli soglasno in po skrajšanem postopku, bolj vroče pa je bilo pri obravnavi sprememb v GRC in ukinjanju Zavoda za turizem.

Direktor GRC bo lahko le gasilec

GRC, ki ima trenutno poleg direktorja še strokovnega vodjo oz. poveljnika, bo po novem, če bo predlog potrjen tudi v drugi obravnavi, vodil direktor-poveljnik. Ker bosta v direktorju-poveljniku združeni dve funkciji, bo za imenovanje na to delovno mesto treba izpolnjevati tudi pogoje, ki jih predpisuje zakon o gasilstvu, ta pa med drugim zahteva vsaj pet let delovnih izkušenj pri poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva.

Kot je poudaril Adolf Zupan (DeSUS), bi s tem močno zožili pogoje za imenovanje na vodstveno funkcijo, kar je »nevarno in nesprejemljivo, saj direktor potrebuje tudi ekonomska in menedžerska znanja.« Odbor za gospodarstvo, ki mu predseduje Zupan, je spremembe v GRC pripravljen podpreti le, če bodo pripravljene tako, da bodo pogoj za imenovanje na vodstveno funkcijo tudi menedžerska in ekonomska znanja ter najmanj pet let delovnih izkušenj pri vodenju družb primerljive velikosti.

Ukiniti zavod ali menjati direktorja?

Še več kritik je bilo slišati med prvo obravnavo odloka o ukinitvi Zavoda za turizem. Kot piše v obrazložitvi predloga, gre za najmanjši občinski zavod z visokimi fiksnimi administrativnimi stroški in relativno majhnim deležem programskih sredstev. Občina bo po ukinitvi zavoda za izvajanje dejavnosti informacijskega centra iskala koncesionarja, vlogo povezovalca ponudbe in obveščanja javnosti nameravajo prepustiti Kulturnemu centru Janeza Trdine, turistični menedžment pa bi zaupali turističnemu ali mestnemu menedžerju, ki bi prav tako deloval v okviru KCJT. Podporo razvoju turističnih programov naj bi v bodoče nudila Regijska destinacijska organizacija, ki deluje v okviru Razvojnega centra.

Z ukinitvijo zavoda bo direktorju zavoda mandat prenehal, zaposlenim pa bodo iz poslovnega razloga odpovedali pogodbo o zaposlitvi.

Kot je povedal Zupan, so na odboru za gospodarstvo pogrešali podrobnejšo argumentacijo za ukinitev zavoda. »Je bilo v preteklem delovanju zavoda kaj narobe? Kako je to področje urejeno v drugih mestnih občinah? Kakšni so finančni učinki nove organiziranosti? Kako se bodo podeljevale koncesije za informacijski center? Kako je z odpuščanjem? Uslužbenci zavoda so bili tja prezaposleni z občinske uprave. V takih primerih je navadno zapisano, da jih bodo v primeru ukinitve zavoda ponovno zaposlili na občini. Podatka, ali je v tem primeru tako, nimamo.«

Tudi Milena Kramar Zupan (SD) je dejala, da je pričakovala bolj resen postopek. »Kaj želimo narediti s turizmom  v občini? Kaj smo naredili doslej, kaj želimo v prihodnje  in kako bomo to dosegli? Če bomo cilje dosegli z ukinitvijo, prav, a tega, vizije in analize stanja, v predlogu o ukinitvi ne vidim. Če je problem le direktor zavoda, ga zamenjajte, kot ste že nekatere druge,« je dejala.

Boštjan Grobler (LGM) je na drugi strani poudaril, da je turizem gospodarska dejavnost in da je razlog ukinjanja zavoda gospodarski: »Uspešnost turizma merimo v številu ustvarjenih delovnih mest. Občina je v zadnjih štirih letih v zavod vložila približno milijon evrov, bojim pa se, da je učinek tega vložka porazen.«

Lubej je ocenil, da zavod ni dosegel zastavljenih ciljev, sploh pa po njegovem ni nastal kot posledica neke strategije, ampak kot ambicija posameznikov iz kroga nekdanjega župana. Borut Škerlj (SMC) je dejal, da je zavod slabo prepoznaven in namenjen le samemu sebi, da se v njem ni delalo dobro pa se je strinjala tudi Marjanca Trščinar Antić (SDS). Ti in številni drugi svetniki so ob tem sicer izrazili svojo solidarnost z zaposlenimi, ki jim grozi izguba službe, in se zavzeli za rešitev njihovega položaja.

Svetniki so s 16 glasovi za in dvema proti v prvi obravnavi potrdili predlog ukinitve zavoda.