Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Zavarovano območje Krajinski park Kolpa, ki meri 4.331 ha, je bogato z različnimi tipi naravnih vrednot. Trenutno jih je 71 in pokrivajo dobrih 22% površine parka. Nekatere med njimi so zaradi svoje pomembnosti določene kot ožja zavarovana območja – naravni spomeniki, eno celo kot strogi naravni rezervat, edini v Sloveniji. Naravnih spomenikov na območju parka je 16, eden od njih so tudi VRHOVSKE VRTAČE (Vrhovske drage).

To je razgiban niz globokih kraških vrtač, strmih bregov in teras med Gorenjci, Vrhovci in Marindolom. Kljub zelo težkim pogojem je večji del 55 ha velikega kompleksa z zelo razdrobljeno lastniško strukturo še vedno skrbno obdelan. Poleg lastnikov za Vrhovske drage skrbi tudi ekipa KP Kolpa: v manjšem delu s strojnim vzdrževanjem poti na območju ter dela košenic. Večji del drag pa je vzdrževan zgolj s pašo ovc. Ovčji trop 60. plemenskih ovac pasme belokranjska pramenka z jagnjeti ureja težavno kulturno krajino, ki je v večjem delu ni mogoče strojno obdelati. Trop, ki je sicer del genske banke ene od štirih avtohtonih pasem ovac v Sloveniji (stalež pasme le 800 živali, zato spada med najbolj ogrožene), je na tem območju že tretje leto. S kontrolirano intenzivno pašo v čredinkah na majhni površini in rednimi selitvami preprečuje nadaljnje zaraščanje in uspešno rekultivira nekoč že izgubljene površine. Uspešno urejanje površin le s pašo drobnice je mogoče, ker so živali prisotne v košenicah ves čas: podnevi in ponoči, poleti in pozimi. Poleg odpravljanja zaraščenosti je stalna prisotnost pašnih živali doprinesla tudi k bogatenju sicer revne in plitke prsti, saj so živali na površini preko izločenega gnoja pustile veliko prepotrebnih organskih hranil.

Kljub veliki začetni skepsi okolja so danes domačini ukrepa izredno veseli; ovce pa kljub minimalnemu vložku dosegajo nadpovprečne proizvodne rezultate. Uspešno pa je tudi upravljanje pomembnega ožjega zavarovanega območja. Nekoč so bila dna vseh vrtač tudi zorana, v njih pa zelenjavni vrtovi ali njive s poljščinami, danes to ni mogoče, saj so vrtače pregloboke in premajhne za strojno obdelavo. Veseli smo, da so sedaj v celoti vsaj pokošene ali/in popašene. Območje je tudi izjemno pomembno zaradi biotske raznovrstnosti: tukaj je bilo namreč popisanih največ različnih vrst rastlin, prav tako pa tudi dnevnih in nočnih vrst metuljev na celem območju Krajinskega parka Kolpa. Ohranjanje biotske pestrosti se zagotavlja tudi s tem, ker se del površin kosi ali pase pozno, nikoli pa se ne očisti velika površina hkrati - tako, da je del parcele namenjen preživetju različnih organizmov.

Podobno rešitev kot za Vrhovske vrtače iščemo tudi za Suho dolino pod Sinjim Vrhom, ki je prav tako izjemen primer kulturne krajine v parku, a žal zaradi vse večjega opuščanja kmetijske pridelave v širši okolici – počasi, a nezadržno izginja. V kolikor ustrezne rešitve (ki je brez lastnikov in tam živečih domačinov ni mogoče najti) v kratkem ne bomo našli, bo izgubljen izjemen košček tipične belokranjske krajine – značilnih košenic. Prosto živeče živali – tudi velike zveri (rjavi medved, volk) pa se bodo vasem še bolj približale in povzročile dodatno nelagodje domačinov.