Arhiv Štajerskega Tednika

Medtem ko Slovenija dosega deset od enajstih mejnikov družbenega blagostanja (pademo pri anketiranem »zadovoljstvu z življenjem«), pa po drugi strani kritično presegamo kar šest od sedmih okoljskih mejnikov. Dopustne izpuste toplogrednih plinov na prebivalca presegamo za več kot šestkrat, po uporabi surovin pa planetarno mejo vzdržnosti presegamo za skoraj trikrat. Morda so še bolj zaskrbljujoči trendi. Da bi Slovenija delovala skladno z zavezami iz Pariškega sporazuma, bi morali izpuste vsako leto zmanjševati med tremi in šestimi odstotki, namesto tega smo leta 2017 beležili njihovo triodstotno rast. Da ne gre zgolj za kratkoročni problem, se prepričamo ob prebiranju operativnih planov Ministrstva za promet, ki kot cilj za 2030 postavljajo povišanje izpustov iz prometa za 18 odstotkov glede na 2005. Očitno je, da so v boju proti podnebnim spremembam kapitulirale vse slovenske vlade, pa ne zgolj na račun TEŠ 6, temveč tudi na račun nekritičnega spreminjanja države v tovorni poligon Evrope.

Na svetovni dan Zemlje 2018 je bilo posebne pozornosti deležno onesnaževanje s plastiko, ki je doseglo nepojmljive razsežnosti. Znanstveniki ocenjujejo, da v svetovnih morjih plava toliko smeti, da bi lahko na vsakem metru obale naložili 15 polnih vrečk plastike. Problem plastike je v tem, da jo je po vnosu v okolje praktično nemogoče dobiti nazaj. Zato v zemlji, vodi in hrani zaznavamo vse večje količine neodstranljivih plastičnih delcev, katerih škodljivih vplivov na zdravje ne moremo preprečiti. Onesnaževanje s plastiko je pravzaprav neumna tragedija, saj za veliko večino plastičnih izdelkov obstajajo ustrezne, okolju prijaznejše alternative, kot so vrečke iz papirja in blaga, steklena embalaža ter volnena in celulozna vlakna. Kljub temu je Državni zbor v letu 2017 zavrnil predlog poslanske skupine Levica o prepovedi plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, pa čeprav tak ukrep poznajo v drugih državah Evropske unije. Za večino poslancev Državnega zbora je življenje brez plastičnega pribora na nedeljskih piknikih pač nezamisljivo. Zato bo javno zdravje moralo še malce potrpeti.

A.S.

Preberite več v Štajerskem Tedniku