Robot je iz monologa sogovornika sposoben izluščiti ključne besede, na osnovi katerih nato postavlja vprašanja. Na primer, če sogovornik pove, da gre na sestanek, Kirobo pa ga vpraša, kako je ime osebi, s katero se bo sestal, kje bo potekalo srečanje, ali se mu mudi in tako naprej.

Potem pa, ko se bo vrnil domov, ga bo z zanimanjem vprašal, ali je na sestanek zamudil, ali je bil sestanek uspešen, ali se je morda prepiral, in podobno.

Novi podatki, ki jih robotek zbere iz odgovora, se naložijo v njegov spomin, zato jih Kirobo lahko uporablja tudi v naslednjih pogovorih.

Robotek ima namesto ekrana obraz, opremljen z velikimi očmi, ki na Japonskem prinašajo srečo ter zvedavim in ljubeznivim nasmehom.

Pravijo, da robotka čaka bleščeča kariera, saj se izjemno dobro prodaja, jeni kar sami letijo na kup.

In to vse zaradi enega digitalnega čebljača...