Profimedia

Obdobje dopustov je v polnem teku. Letni dopust je namenjen počitku in regeneraciji delavcev, a v praksi še vedno prihaja do kršitev te pravice, med drugim na način, da je ni mogoče izkoristiti v celoti. Zaposleni v javnem sektorju imajo sicer praviloma več dopusta od kolegov v gospodarstvu. V UKC Ljubljana najdaljši odmerjen dopust znaša 67 dni.

Zakonske določbe o minimalnem dopustu

Po zakonu o delovnih razmerjih minimalni letni dopust v posameznem koledarskem letu ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela poln ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni je sicer odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu - delavec, katerega delovna obveznost je razporejena na pet delovnih dni v tednu, je upravičen do 20 dni, delavec, ki dela šest dni v tednu, pa do 24 dni dopusta. Tisti, ki ni zaposlen celo leto, mu pripada sorazmeren del.

Nekateri delavci - starejši, invalidi, tisti z najmanj 60-odstotno telesno okvaro ter tisti z otroki, ki potrebujejo posebno nego - imajo pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Poleg tega ima delavec pravico do enega dodatnega dne letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.

Letni dopust je praktično edini način, da si delavec lahko zagotovi daljše neprekinjeno obdobje za počitek in regeneracijo, zato mora en del trajati najmanj dva tedna, opozarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

Vrsta kršitev je vezana na regres

Zaposleni v tem času ni vključen v delovni proces delodajalca, ne izpolnjuje del in nalog iz delovnega razmerja in ni pod nadzorom ali navodili delodajalca.

Med časom, ko je na letnem dopustu, mu pripada nadomestilo plače, ta odsotnost pa se tudi všteva v njegovo delovno obveznost. Poleg tega mu je delodajalec dolžan izplačati regres v višini minimalne plače, znesek pa je do 100 odstotkov višine zadnje znane povprečne plače neobdavčen.

Delodajalci so kreativni s štetjem dni letnega dopusta

A v praksi še vedno prihaja do kršitev te pravice. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) denimo v delovno intenzivnih panogah že dlje časa zaznavajo primere, da se v pripadajoči letni dopust, določen z zakonskim minimumom pri 20 dneh, "skriva" tudi dodatne dneve dopusta na podlagi osebnih okoliščin, ki denimo pripadajo starejšemu delavcu, invalidu in drugo.

"S tem se izniči osnovni pomen in cilj dodatnih dni letnega dopusta, ki izhaja iz zakona o delovnih razmerjih in ki delavcu pripada na podlagi osebnih okoliščin, saj tudi tisti, ki teh posebnih okoliščin nima, prejme isto minimalno število letnega dopusta," je za STA dejal predsednik KS 90 Damjan Volf.

Nekateri delodajalci dneve brez zagotovljenega dela pišejo kot dopust 

Opažajo tudi primere, ko se delavcu ponudi "sladkorček, ki mu pozneje povzroča karies". Kljub zakonski dikciji, da se letni dopust določa in koristi le v delovnih dnevih, se namreč zlasti tam, kjer se opravlja delo v neenakomernem delovnem času, izrablja tudi v urah. Dogaja se namreč, da delodajalci zaposlenim, ki jim ne zagotovijo dela, zaradi česar ob koncu referenčnega obdobja ali na mesečni ravni ne dosežejo kvote ur iz pogodbe, manko delovnih ur nadomestijo z letnimi dopusti.

Prav tako je, pravi Volf, prisoten "izjemno močan vzorec delodajalcev", ki delavcem ne omogočajo koriščenja letnega dopusta, zaradi česar ti padejo v spiralo brisanja dopusta, in tudi delodajalcev, pri katerih je delo odvisno od vremena, denimo v gradbeništvu, pri čemer se zaposlene, kadar se jim ne more zagotoviti dela, "enostavno enostransko napoti na koriščenje letnega dopusta".

Delavec ima sicer na tisti dan, ki ga sam določi, po zakonu pravico izrabiti le en dan letnega dopusta, starši šoloobveznih otrok pa imajo ob tem pravico najmanj teden dni letnega dopusta izkoristiti v času šolskih počitnic.

Inšpektorat RS za delo je letos doslej naštel 106 kršitev določb zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo pravico do dopusta, ob tem pa še 777 kršitev v zvezi z regresom za letni dopust. Lani je bilo slednjih kar 1628 (21,1 odstotka vseh).

"Največje število prejetih prijav glede plačila za delo se je lani nanašalo prav na izplačilo regresa za letni dopust, ravno tako je bilo glede tega instituta največ ugotovljenih kršitev. Nanašale so se na neizplačilo oziroma zamudo pri izplačilu regresa," so za STA pojasnili na inšpektoratu.

Kakšne so številke?

Sicer pa je javni sektor z letnim dopustom bolj radodaren kot zasebni. Po zadnjih podatkih državnega statističnega urada, ki se nanašajo na leto 2022, imajo zaposleni v javnem sektorju v povprečju 30 dni dopusta, v zasebnem sektorju pa 26.

Med dejavnostmi imajo v povprečju največ dopusta v zdravstvu in socialnem varstvu ter dejavnostih javne uprave, obrambe, obvezne socialne varnosti (32 dni), ob tem pa še v rudarstvu ter oskrbi z električno energijo, plinom in paro (31 dni). Po poklicih so v ospredju vojaški poklici (32 dni).

Na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so za STA pojasnili, da maksimalno število dni odmerjenega dopusta letos znaša 67 dni, povprečno pa 38 dni, na UKC Maribor pa 58 oz. 32 dni. Iz Slovenske vojske odgovorov niso posredovali, med ministrstvi, ki so se odzvala na povpraševanje STA, pa letos po maksimalnem številu dni dopusta izstopajo resorji za visoko šolstvo, znanost in inovacije (48 dni) ter obrambo in okolje (47 dni), po povprečnem številu pa resorji za vzgojo in izobraževanje (33,3 dneva) ter za gospodarstvo, turizem in šport ter obrambo (33 dni).

V gospodarstvu so delodajalci z dopustom različno radodarni. Med podjetji, ki so STA razkrila podatke, po maksimalnem številu dni dopusta izstopajo Eles (44 dni), Pošta Slovenije (42 dni) in OTP banka (41 dni), najvišje povprečno število dni dopusta pa imajo prav tako v Elesu (33,7 dneva) ob tem pa še v Telekomu Slovenije in Zavarovalnici Triglav (30 dni).