Sašo Švigelj

Politiki v Bruslju so bili navdušeni nad zelenim prehodom in ničelnimi izpusti, zato so določili, da od leta 2035 dalje proizvajalci ne bodo smeli več prodajati avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. Avtomobilska industrija, vedno željna dobička, je to pograbila z obema rokama, saj je to pomenilo, da bodo morali kupci kupovati le električne avtomobile, ki pa so cenovno precej nad tistimi s klasičnimi motorji, vendar niso uporabni za vse voznike in njihove potrebe.

Elektrika v avtomobilih ni primerna za vse

Polnilna infrastruktura je vse prej kot zadovoljiva, omrežje ponekod ni prilagojeno večjemu številu porabnikov, ki bi polnili svoje avtomobili v istem trenutku. Doseg je zelo omejen in marsikdo si ne more privoščiti tolikšne izgube časa, ki ga porabi za polnjenje, in še bi lahko naštevali.

Avtomobilizem

Cestnega prometa je vse več, avtomobili pa so mlajši od evropskega povprečja

Eden od argumentov pristašev elektrike je seveda tudi strošek »goriva«, a tudi zdaj elektrika ni več zastonj; cenovna prednost električnih vozil se je že zmanjšala.

V iniciativi GreenNCAP, ki se osredotoča na analize in preskuse različnih avtomobilov predvsem z vidika njihovega vpliva na okolje, pa so v svoji analizi ugotovili, da ima tudi elektrika druge temne plati.

Čeprav ti avtomobili nimajo izpušne cevi in med delovanjem ne oddajajo nobenih izpustov, v resnici le malo ali sploh nič ne pripomorejo k energetski sprejemljivosti in izpustom v primerjavi z avtomobili z motorji z notranjim zgorevanjem.

Profimedia

Velik ogljični dolg pri električnih vozilih  

Po analizi 61 različnih vozil različnih segmentov in z različnimi pogoni (bencin, dizel, plin LPG, plin CNG, elektrika in tudi vodik) ter hibridnih različic so ugotovili, da avtomobil v povprečju v 16 letih prevozi 240.000 kilometrov, preden je zrel za razgradnjo. Pri tem so upoštevali tudi tako imenovani ogljični dolg. To so tisti izpusti, ki jih avtomobil povzroči v fazi proizvodnje, kar pa velja tudi za baterije, ki so zelo kritične za okolje.

Po drugi strani bi morali upoštevati, na kakšen način je proizvedena elektrika, s katero polnimo električne avtomobile. Ta je v resnici najbolj umazan del električnega pogona in po nekaterih ocenah električni avtomobil šele po sedmih letih vožnje izniči vse izpuste, ki jih je povzročil zaradi proizvodnje. Druge ocene govorijo o 1,5 do treh letih oziroma po okoli 50.000 prevoženih kilometrih.

Registracije v letu 2024

Slovenci v povprečju vozijo več kot 11 let stare avtomobile

Električni avtomobil ima namreč ob proizvodnji za 10 do 40 odstotkov večje emisije CO2 kot primerljivi bencinski/dizelski avtomobili, predvsem zaradi izdelave baterij. V državah s »čistejšo« elektriko pa lahko električni avto doseže izravnavo že po manj kot enem letu.

Industrija vse manj navdušena nad letom 2035 

Nad samo električnim pogonom od leta 2035 je vse manj navdušena industrija. Kar nekaj znamk, ki so še pred časom javno oznanjale, da bodo imele v ponudbi le še električna vozila, si je medtem premislilo, na primer znamka Opel. Druge znamke, če omenimo Mercedes, svarijo, da vztrajanje le pri elektriki pelje »evropsko avtomobilsko industrijo v prepad«.

Po demoniziranju dizelskih motorjev v osebnih vozilih in zagroženih kaznih zaradi prevelikih izpustov v celotni prodajni paleti znamk je mnogo tovarn umaknilo dizelske motorje iz svoje ponudbe. A zdaj se trend obrača. Kar nekaj znamk vztraja tudi pri tej ponudbi, ker tako želijo kupci. Pri znamki Kia so na primer prenovili model Sportage in vanj vrnili dizelski motor, medtem ko sestrska znamka Hyundai v modelu Tucson tega sploh ni umaknila iz prodaje.

Evropska unija 2022/Evropski parlament

Kako močno si škoduje Evropa? 

Zdaj je svoje dodal tudi Mario Draghi, ekonomist, ki je bil v preteklosti tudi guverner Banke Italije in predsednik Evropske centralne banke ter italijanski ministrski predsednik. Meni, da so pravila za naftne avtomobile, ki naj bi veljala po letu 2035, zasnovana na »zastarelih temeljih«. Po njegovem mnenju vse predpostavke, ki so vodile politike v Bruslju k navdušenju nad elektriko, temeljijo na predpostavkah, ki jim je rok trajanja medtem že potekel. »Potrebujemo bolj pragmatičen prehod. Ni dovolj, da se rahljajo le nekatere obveznosti glede trajnosti. Znova moramo pretehtati uredbe o izpustih ogljikovega dioksida, ki prepoveduje prodajo novih avtomobilov na nafto od leta 2035, upoštevati moramo tudi razvoj trga in tehnologije,« je prepričan.

Dogodki in prireditve

Teden mobilnosti: v Ljubljani se obetajo zapore teh ulic in cest

Njegov poziv lahko razumemo tudi kot poziv h kompromisu, po načelu »elektrika da, a ne izključno«. Po drugi strani pa grožnje z zapiranjem tovarn zaradi preslabega povpraševanja razgaljajo še eno past, v katero se je ujela evropska avtomobilska industrija. V celotni električni mobilni formuli so pozabili na eno spremenljivko – kupca, ki je pokazal veliko manj navdušenja nad prisilno elektrifikacijo, kot so pričakovali.