arhiv DL

arhiv DL

arhiv DL

Industrijsko konopljo lahko uporabljamo na različne načine - za proizvodnjo tkanin in vrvi, za semena in olja v prehrani, izolacijo v gradbeništvu in proizvodnjo papirja, bolje pa bi jo lahko izkoristili tudi v Sloveniji, je bilo slišati na prvi nacionalni konferenci o industrijski konoplji, ki jo je danes v Ljubljani pripravilo več organizacij.

Gorazd Marinček iz Slovenskega E-foruma je povedal, da je bilo po podatkih evropskega združenja za industrijsko konopljo lani v Evropi z njo posejanih nekaj več kot 17.000 hektarjev površin, od tega največ v Franciji. Slovenija je bila s 500 hektarji na sedmem mestu, za letos pa pričakujejo, da bo ta številka narasla na 700 hektarjev.

Marinček je ob tem potegnil primerjavo s sladkorno peso, ki jo želijo v Sloveniji znova oživiti. Medtem ko iz študije o izvedljivosti nove tovarne za sladkorno peso izhaja, da naj bi donos na hektar, ki bo ostal pridelovalcu na kmetiji, znašal okoli 750 evrov, naj bi se dobiček iz konoplje gibal med 1400 in 1700 evri na hektar, je navedel.

Zamisel o novi tovarni sladkorja predvideva investicijo v višini 136 milijonov evrov, peso naj bi pridelovali na 11.000 hektarjih površine, s tem pa naj bi ustvarili 126 delovnih mest. Industrijska konoplja na površini 11.000 hektarjev medtem omogoča 770 delovnih mest, investicija v razpršeno proizvodnjo pa bi znašala 20 milijonov evrov, je pojasnil Marinček, ki se je pri izračunih skliceval na študijo kalifornijskega zavoda za zaposlovanje.

Industrijska konoplja je po njegovem mnenju idealna tudi za pridobivanje novih obdelovalnih površin v kmetijstvu in za razstrupljanje degradiranih območij ter raznih odlagališč. Pomembno se mu zdi tudi, da za konopljo ne potrebujemo fitofarmacevtskih sredstev in da lahko potrebam po hranilih zadostimo z organskimi gnojili.

Anamarija Slabe iz Inštituta za trajnostni razvoj meni, da je lahko industrijska konoplja ena od alternativ za kmetovanje na vodovarstvenih območjih, za katere zaradi varovanja vode veljajo strožji režimi, kar pri kmetih s teh območij pogosto sproža nezadovoljstvo. Ker za pridelavo konoplje ne potrebujejo fitofarmacevtskih sredstev, ki so glavna grožnja kakovosti pitne vode, lahko obogati nabor možnih poljščin na takšnih območjih; lahko je del kolobarjenja, lahko pa jo tudi več let pridelujejo na enem območju, je dejala.

Violeta Tomić, poslanka ZL, je v imenu Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije spomnila, da človek že vsaj 15.000 let uporablja konopljo, bodisi za gradnjo ali proizvodnjo tkanine in papirja. Pri proizvodnji slednjega lahko s konopljo, pridelano na enem hektarju, nadomestimo les iz štirih hektarjev gozda, pri čemer konoplja zraste v enem letu, gozd pa potrebuje vsaj 20 let, da se zaraste, je povedala.

Čeprav so v uradnem listu konec maja objavili pravilnik, ki dovoljuje uporabo industrijske konoplje za pridelavo hrane, si Tomićeva želi tudi izdelkov z višjo dodano vrednostjo, npr. vrhunsko oblikovanih oblačil in perila iz konoplje, uporabijo jo lahko pri proizvodnji avtomobilov, pa tudi v gradbeništvu za izboljšanje izolacije, s čimer pripomoremo tudi k prilagajanju na podnebne spremembe in blaženju njihovih posledic.

Dušan Nolimal z Nacionalnega inštituta za javno zdravje meni, da ima konoplja velik potencial tudi v medicini, ki pa je neizkoriščen. "Tudi tisti, ki želijo raziskovati to področje, so stigmatizirani in izključeni celo iz lastnih strokovnih vrst," je dejal in pozval k reklasifikaciji konoplje, ki je v slovenski uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog še vedno v prvem razredu najbolj škodljivih psihoaktivnih snovi in rastlin.

Konferenco o industrijski konoplji so s pomočjo državnega sveta pripravili člani mreže Plan B za Slovenijo, Slovenski E-forum, Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije, Inštitut za trajnostni razvoj in zadruga Konopko.