Arhiv Štajerskega Tednika

Podobno kot v večini razvitih držav je živinoreja v Sloveniji zelo odvisna od soje, to pa ob majhni lastni samooskrbi pomeni samo močno odvisnost panoge od uvoza. Strokovnjaki zato priporočajo povečanje lastne pridelave, s katero bi kmetje zmanjšali tudi porabo dušikovih mineralnih gnojil, kajti zrnate stročnice so sposobne s pomočjo simbioze z nekaterimi bakterijami vezati dušik iz zraka.

Povečati interes za pridelavo soje

Na slovenskih njivah že dolgo prevladuje žitni kolobar; njegova popestritev, denimo s sojo ali drugimi zrnatimi stročnicami, kot so fižol, grah, lupina, bob in čičerika, bi zmanjšala pojav nekaterih glivičnih bolezni in škodljivcev, ki jim ugajajo ozki kolobarji. To je večini kmetovalcem in stroke že poznano, a verjetno premalo spodbudno, da bi samo zaradi tega povečali obseg pridelave, zato kaže v prihodnje poiskati drugačne vzvode za povečanje njihove pridelave.

»Zrnate stročnice so pomemben del prehranske varnosti države, bodisi neposredno kot hrana za ljudi ali posredno kot krma za živali. V človeški prehrani so stročnice hranilno bogata živila, saj jih odlikuje velika vsebnost beljakovin z dobro aminokislinsko sestavo in visoko vsebnostjo olja v semenu, zaradi vseh teh dobrih lastnosti pa se jih uporablja tudi za krmo živali,« razlaga Manfred Jakop z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, ki vodi projekt evropskega inovativnega partnerstva (EIP), prenaša pa znanja in izkušnje raziskovalnih inštitucij, kmetijske svetovalne službe in kmetovalcev. V okviru projekta so nedavno v Spodnjih Verjanah v občini Sveta Trojica na njivah kmetijskega gospodarstva Žipo potekale delavnice za kmetijske svetovalce in pridelovalce. »Zrnate stročnice poleg povečanja vsebnosti humusa v tleh in izboljšanja strukture tal ponujajo tudi možnost zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Dušik, ki ga metuljnice v simbiozi z bakterijami vežejo iz zraka, je namreč edini vir dušika v kmetijstvu, ki ni povezan z emisijami didušikovega oksida. To lahko v kmetijstvu dosežemo s setvijo zrnatih stročnic in drugih metuljnic, kar je zapisano v mnogih sprejetih strateških dokumentih,« je še povedal Jakop.

Preberite več v Štajerskem Tedniku