Danes bodo predstavniki trebanjske družbe Betonal, ki je kupila nekdanjo stekleno občinsko stavbo na Novem trgu, predvideno za rušenje, občinskim svetnikom predstavili svoje načrte. Kdaj bodo pričeli z rušenjem, je, kot pravi direktor družbe Darko Golub, odvisno od dogovora z občino. Sam se zavzema, da bi z rušitvijo počakali do pridobitve gradbenega dovoljenja, tako da bi lahko takoj nadaljevali z gradnjo. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi po županovih pričakovanjih proti koncu jeseni začeli delati.

“Naša želja je na tem mestu zgraditi objekt najvišjih standardov, ki bi služil kot gospodarski - upravni center regije, in to kulturnim, političnim in upravnim programom. Seveda pa je največja želja, da bi bil objekt v ponos tako meščanom Novega mesta kot investitorju,” pravi Golub.

V tem tednu so predstavniki družbe sedli za skupno mizo tudi s t. i. strokovno javnostjo. Pripombe in mnenja strokovnih služb bodo namreč osnova za načrtovanje in pripravo razpisa za arhitekturni natečaj. S februarjem pa se je iztekel tudi rok, do katerega se je občina morala opredeliti glede očitanih nepravilnosti pri sprejemanju odloka, ki opredeljuje ureditev Novega trga. Kot je znano, je Društvo Novo mesto konec lanskega leta pozvalo ministrstvo za okolje in prostor, naj poda zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti omenjenega odloka.

“Odgovorili smo, da je bil odlok na občinskem svetu sprejet zakonito. Amandmaji, ki jih je na seji občinskega sveta podal takratni župan, so popolnoma verodostojni,” meni župan Alojz Muhič, ki se ne strinja s trditvijo društva, da so vloženi amandmaji v veliki meri spremenili odločitve, ki so se izoblikovale med pripravo prostorskih aktov in so bile tudi javno razgrnjene.

“Tudi v osnovnem odloku so določeni maksimumi, ni pa določenih minimumov. Mislim, da je pobuda društva neupravičena. Ta ogromna stavba, ki naj bi zastirala pogled na Kapitelj, je njihova izmišljotina. Bil je šele razpisan natečaj in šele po zaključku natečaja bi se lahko videlo, kaj bo tam stalo, kakšna bo ta stavba. Natečaj pa ni bil do konca izveden,” pravi župan.

V društvu pa menijo, da so prav amandmaji omogočili povečanje dovoljene etažnosti in površine objekta, kar naj bi bilo ob spomeniško zaščitenem starem mestnem jedru povsem neprimerno. Ministrstvo o tem, ali bo podalo zahtevo za oceno ustavnosti odloka, še presoja.

Direktor Betonala pa o pobudi za presojo ustavnosti pravi: “Dejstvo je, da za zemljišče trenutno velja odlok, ki je bil sprejet na občinskem svetu in predstavlja za investitorja izvedbeni dokument, na osnovi katerega investitor pridobiva gradbeno dovoljenje ter načrtuje investicijo. Kako je bil odlok sprejet, ni stvar investitorja, ampak občine in občinskega sveta, ki je vložene amandmaje s strinjanjem takratnega župana sprejel. Če bi prišlo do razveljavitve odloka, bi sprožili ustrezne pravne procese za oceno ekonomske škode ter zahtevali odškodnino – tako bi ravnal tudi vsak drug investitor, ki mu ni vseeno kako investira svoj denar. To bi bila seveda najslabša možnost za občino, investitorja in v končni fazi tudi za lokalno skupnost. Prepričan sem, da do tega z ustreznim vključevanjem župana in ostale zainteresirane strokovne javnosti ne bo prišlo. V preteklosti so se nekako stališča izoblikovala in nastopil je čas, da jih konstruktivno določimo dokončno.”