Arhiv Štajerskega Tednika

Sedem shem kakovosti

Zaščitena označba porekla (ZOP): Ta evropska shema zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države. Vse faze pridelave in predelave kmetijskega pridelka ali živila morajo potekati na določenem geografskem območju, kakovost in značilnost proizvoda pa je izključno ali bistveno posledica vpliva geografskega okolja.

Zaščitena geografska označba (ZGO): Ta evropska shema zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, le da je povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom manj tesna kot pri označbi porekla. Vsaj ena od faz proizvodnje (pridelava ali predelava) mora potekati na določenem geografskem območju, po katerem je kmetijski pridelek ali živilo poimenovano.

Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP): Kmetijski pridelki in živila iz te evropske sheme kakovosti so pridelani oziroma predelani iz tradicionalnih surovin ali imajo tradicionalno sestavo ali tradicionalno recepturo. S to se zaščiti predvsem receptura ali način pridelave oziroma predelave. Sama pridelava oziroma predelava geografsko ni omejena, saj lahko te kmetijske pridelke oziroma živila proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike.

Višja kakovost (VK): Kmetijski pridelek ali živilo iz te nacionalne sheme kakovosti po svojih značilnih lastnostih pozitivno odstopa od drugih podobnih.

Ekološka pridelava (EKO): Za označevanje ekološke pridelave lahko ponudnik uporablja nacionalno ali evropsko označbo. Kmetijski pridelek ali živilo je pridelano in predelano po naravnih metodah in postopkih; označujemo ga z enotno označbo »ekološki«, lahko pa se uporabljajo tudi okrajšave, kot sta »bio« in »eko«.

Integrirana pridelava (IP): V to nacionalno shemo kakovosti sodijo pridelki, ki so bili pridelani z naravi prijaznejšim načinom kmetovanja.

Preberite več v Štajerskem Tedniku