##IMAGE-2239960##

Javna obravnava dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za odlagališče radioaktivnih odpadkov včeraj popoldne v Krškem ni privabila mnogo ljudi. A ekipa strokovnjakov, ki je predstavila načrte, dvomljivcev ni prepričala.

Tako vsaj je soditi po besedah razpravljalcev, ki jih zanima protipotresna in protipoplavna varnost objekta, nekateri menijo, da je lokacija v Vrbini neprimerna zaradi prevelike poseljenosti, bližine avtoceste in letališča, nekateri pa se zavzemajo za  površinsko odlaganje in ne za vkopavanje v silose, kar kot najprimernejšo različico predlagajo strokovnjaki.  

Bojan Petan je v imenu lokalnega partnerstva spet očital občini in državi, da ne spoštujeta lokalnega prebivalstva kot tretjega partnerja v postopku sprejemanja načrtov za odlagališče, ki naj bi bilo zgrajeno do leta 2013, še v letošnjem letu pa naj bi bili nared vsi načrti zanj. Župan Franci Bogovič je odgovoril, da cenijo lokalno partnerstvo, a je iz njega prav zaradi ukvarjanja zgolj z načelnimi zadevami odšlo veliko sodelavcev. Dodal je, da občina  resno razmišlja tudi o individualni renti, a mora imeti zanjo pravno podlago. Na Petanove očitke, da objekt ni družbeno sprejemljiv, pa je Ana Vidmar z ministrstva za okolje pojasnila: ''Objekt bo družbeno sprejemljiv, ko bomo  dobili soglasje občine in ga bo sprejela vlada. Družbena sprejemljivost je proces in za večjo verjetnost sprejemanja takšnega objekta je vlada podpisala z občino protokole o vlaganju v infrastrukturo in družbene dejavnosti.''  

Javna razgrnitev osnutka DPN traja od 1. februarja do 7.marca. V tem času lahko ljudje posredujejo pripombe in pobude. Na vprašanje, če je že oddana kakšna pobuda, Ana Vidmar odgovarja nikalno. Do konca javne razgrnitve se bo to najverjetneje zgodilo, pobude pa ne bodo vezane na vsebino projekta, temveč na individualne oblike odškodnin, ocenjuje Vidmarjeva.

Zmogljivost odlagališča v Vrbini  zadošča za hrambo vseh slovenskih nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), ki nastajajo v medicini, industriji in pri raziskovalnem delu, in za odložitev polovice odpadkov iz  Nuklearne elektrarne Krško (skupaj 9.400 kubičnih metrov). Zmogljivost odlagališča je možno povečati tudi za odložitev 'hrvaškega' dela NSRAO iz NEK na skupno 18.200 kubičnih metrov.