Iniciativa NM 2020 začela z visokim šolstvom
Iniciativa Novo mesto 2020, ki jo sestavlja skupina okoli Gregorja Macedonija, ki se bo na jesenskih lokalnih volitvah potegoval za mesto novomeškega župana, je sinoči pripravila okroglo mizo z naslovom Gospodarstvo in visoko šolstvo v Novem mestu.
Kot je v uvodu povedal povezovalec razprave, dekan Fakultete za informacijske študije Janez Povh, se letnica 2020 nanaša na leto izteka nove finančne perspektive Evropske unije. Ta po njegovi oceni ponuja precej možnosti tudi za financiranje visokošolskih projektov, žal pa je dosedanja bilanca tovrstnega črpana v občini slaba.
Za okroglo mizo so organizatorji sicer posedli predsednico Območne obrtno-podjetniške zbornice Novo mesto Mojco Črtalič Andolšek, direktorja Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaža Kordiša, pomočnika generalnega direktorja TPV Tomaža Savška, direktorja Centra biotehnike in turizma Grm Novo mesto Toneta Hrovata in zaslužnega pofesorja na Univerzi v Mariboru, Novomeščana Jožeta Gričarja.
Črtalič Andolškova je med drugim poudarila nujnost analize dejanskih potreb v gospodarstvu, čemur bi morali prilagoditi študijske programe. Vlaganje v razvoj kadrov se ji zdi ključno za konkurenčnost, veliko vlogo pa pri tem igra povezovanje šolskih in študijskih programov z izkušnjami in procesi gospodarstva.
Kordiš je kot glavna izziv omenil regionalni razvojni program, ki bo določil ključ za črpanje evropskih sredstev za prihodnja leta, in pripravo projektov za izboljšanje infrastrukturne in kadrovske slike regije.
Hrovat je izrazil potrebo po oblikovanju novih principov delovanja v slovenskem kmetijstvu, saj globalnim pridelovalcem ne moremo konkurirati drugače kot s povezovanjem, zadružništvom in ohranjanjem lastne identitete.
O pomenu sodelovanja, tako tistega med znanstveno in gospodarsko sfero kot prestopanja mej in odpiranju v soseščino je govoril Gričar. Poudaril je tudi pomen drznosti, se zavzel za spodbujanje prototipiranja, priložnosti pa vidi tudi v t.i. e-regijah, pa naj bo to Donavska, Jadransko-jonska ali Alpska, "Slovenija je v vsaki od njih in to priložnost moramo izkoristiti."
Savšek pa je poleg nujnih infrastrukturnih izboljšav (energetika in cestne povezave) omenil tudi potrebo po večjem številu visoko izobraženih ljudi. Poleg ponudbe kvalitetnih delovnih mest, za kar povečini skrbi gospodarstvo, pomembno vlogo tu igra tudi lokalna skupnost, ki bi morala voditi prijaznejšo stanovanjsko politiko, npr. z oprostitvijo nekaterih dajatev pri gradnji hiš in podobno. Tretja ključna točka pri večanju števila izobražencev pa je po mnenju Savška lastno visoko šolstvo, s katerim ne le preprečimo odliv domačih ljudi v druga univerzitetna središča, ampak k nam privabimo tudi druge.
Razvojne možnosti Savšek vidi na področju zdravja in prehrane, (elektro)mobilnosti in v "zelenem zlatu", se prav naših gozdovih, kjer bi se morala Dolenjska oz. njena prestolnica tesneje povezati s Kočevsko. Tem ciljem mora slediti tudi lokalna skupnost, ki mora med svoje naloge uvrstiti vzpostavitev tehnološkega parka, centra odličnosti, izboljšanje kvalitete bivanja in prijazen odnos do vlagateljev oz. gospodarstva.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
