Arhiv Štajerskega Tednika

Sicer pa danes konoplja vse bolj postaja simbol civilne družbe in pravice posameznika, da si sam pridela zdravilo, farmacija in kapital, ki okoli nje stiskata obroč, pa jo, ko bo končno »legalna«, nameravata prevzeti od aktivistov in jo v dragih rastlinjakih vzgajati izključno za dobiček.

»To, da konoplja ni samo rastlina, smo izkusili oz. smo se tega zavedali že pri pripravi samega filma. Nisem aktivist, to ni film za legalizacijo konoplje, ampak film o legalizaciji, če povem poenostavljeno. Gre za zelo preprosto rastlino, ki je z nami že stoletja, če ne tisočletja. Nekomu, ki jo uporablja in zna iz nje pridobiti pripravke, lahko koristi. Mislim, da se nam že dogaja, še bolj pa se bo v prihodnosti, da bodo kapital, centri moči, odločevalci, te elementarne stvari omejili in nam jih nato prodali. Konoplja je kontroverzna, stigmatizirana, a kljub temu elementarna. Pred dvajsetimi leti so jo s pridom začeli uporabljati onkološki bolniki. Danes je popularno vse s CBD-jem. Devetdeset odstotkov medicinske stroke ne ve, kaj bi s konopljo, oz. se je malo izogiba. Ko jo trg hoče, pa se zdi, da sta pri tem že v nizkem štartu farmacija in kapital. Ko bo konoplja res regulirana, bomo kot civilna družba najbrž izgubili pravico do proste pridelave,« je po projekciji filma Konoplja osvobaja na Ptuju, ki je nastajal tri leta in ni aktivistični film, izpostavil Miha Čelar.

Preberite več v Štajerskem Tedniku