Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Na Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) ocenjujejo, da bodo hidroelektrarne na Dravi, Soči in spodnji Savi julija proizvedle 39 odstotkov manj električne energije kot julija lani in kar 52 odstotkov manj od petletnega julijskega povprečja.

Tudi podatki za prvo polovico leta kažejo občuten upad. Med januarjem in junijem so hidroelektrarne proizvedle 31 odstotkov manj električne energije kot v enakem obdobju lani oziroma 38 odstotkov manj od petletnega povprečja.

Na neugodne hidrološke razmere opozarja tudi Agencija RS za okolje. Ob koncu julija so pretoki številnih slovenskih rek, med njimi Drave, Save, Soče, Mure in Krke, zelo nizki, ponekod pa dosegajo najnižje julijske vrednosti v zadnjem desetletju.

Po podatkih Statističnega urada RS je sicer skupna neto proizvodnja električne energije junija ostala na ravni lanskega junija in je znašala 1.152 GWh. Proizvodnja v hidroelektrarnah je bila medletno višja za 4 odstotke, v sončnih in vetrnih elektrarnah za 7 odstotkov, medtem ko se je proizvodnja v termoelektrarnah zmanjšala za 40 odstotkov. Proizvodnja v jedrski elektrarni je ostala na primerljivi ravni.

Junija je Slovenija uvozila 881 GWh in izvozila 912 GWh električne energije. V primerjavi z lanskim junijem sta se tako uvoz kot izvoz zmanjšala.

Gospodinjstva so junija porabila 231 GWh električne energije, poslovni subjekti pa 595 GWh. V primerjavi z mesecem prej se je poraba električne energije v gospodinjstvih zmanjšala za 4 %, medtem ko se je pri poslovnih subjektih povečala za 5 odstotkov.

Ob izrazitem izpadu proizvodnje iz hidroelektrarn ostaja odprto vprašanje, zakaj se je občutno zmanjšala tudi proizvodnja v Termoelektrarni Šoštanj. Za pojasnila smo zaprosili pristojne, njihove odgovore pa še pričakujemo.

V Termoelektrarni Šoštanj, ki je po interventnem zakonu postala toplarna, so obdobje, ko blok 6 ne obratuje zaradi manjše potrebe po ogrevanju Šaleške doline, izkoristili za načrtovani remont. Med remontom bloka 6 so pri pregledu opreme naleteli tudi na večjo napako na turbini. Prišlo naj bi do stika med rotorjem in statorjem. Okvara je tako obsežna, da je potrebno turbino prepeljati na popravilo in pregled v Berlin.

Ob zmanjšani proizvodnji hidroelektrarn se ob tem odpira vprašanje, zakaj Slovenija v tako sušnih razmerah električno energijo uvaža, čeprav bi jo bilo mogoče deloma zagotoviti tudi z domačo proizvodnjo. Blok 5 Termoelektrarne Šoštanj je namreč še vedno v pripravljenosti, vendar zaradi vloge TEŠ kot toplarne po interventnem zakonu ostaja vprašanje, ali in pod kakšnimi pogoji bi ga bilo mogoče ponovno zagnati. Za pojasnila smo se obrnili na ELES in TEŠ, njihove odgovore pa še čakamo.