Z jabolki samooskrbni, uvoz kljub temu težak milijone evrov
Površina sadovnjakov z jabolki se je od leta 2006, ko so bile jablane na Slovenskem zasajene na 3.099 hektarjih, skrčila za tretjino, razkrivajo statistični podatki.Vsakoletne pozebe, nizke odkupne cene so marsikaterega sadjarja prisilile v opustitev, a nekateri še vztrajajo. Med slednjimi je tudi Kristjan Lovrec, ki glede letošnjega leta pravi: »Zle slutnje so bile upravičene. Pridelka je krepko manj, nekatere sorte so prizadete tudi do 80 odstotkov.« Lovrečevi s sadjem zalagajo javne zavode, nakup jabolk pa omogočajo tudi posameznikom.
V zadnjih letih bi težko katero izmed letin označili za običajno. Pozeba, suša, toča, vremenske neprilike se izmenjujejo, dopolnjujejo ali si sledijo. Ali je torej pričakovati intenzivnejše opuščanje sadovnjakov in večjo poplavo jabolk iz uvoza? »Upamo, da ne,« odgovarja specialist za sadjarstvo Andrej Soršak in dodaja, da kjer je tradicija sadjarskih kmetij, se bodo obdržale, čeprav zaradi nizkih odkupnih cen marsikdo ne obnavlja sadovnjakov. »Glede uvoza jabolk lahko povem, da smo Slovenci za zdaj še samooskrbni in na potrošnikih je, da bodo kupovali slovenska jabolka.«
Zgodbe s pesticidi naj bodo v poduk
Soršak dodaja, da bi lahko bile potrošnikom v poduk pretekle zgodbe o ostankih pesticidov v uvoženem sadju. Izkušnje ali kampanja kmetijskega ministrstva, ki nagovarja h kupovanju lokalnih pridelkov, očitno ne pridejo do ušes tistih, ki bi morali biti v prvi vrsti zagovorniki lokalnega, to je javnih zavodov. Tako so nekateri že sedaj opremljeni s sadjem iz uvoza, čeprav dobava slovenskega za zdaj še ni omejena, opažajo domači sadjarji.
Letno uvozimo za osem milijonov evrov jabolk
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
