Bo Evropska unija nadzorovala vašo spletno komunikacijo, tudi šifrirano?
Danski predlog popolnega nadzora vsebin na komunikacijskih platformah sproža resne pomisleke glede spoštovanja temeljnih pravic v EU. Za slovensko vlado je predlagana rešitev "izjemno problematična".
Danska, ki predseduje Svetu EU do konca leta 2025, si prizadeva za uvedbo popolnega nadzora vsebin na komunikacijskih platformah. Čeprav je namen zaščita otrok pred zlorabami, obstaja bojazen, da bi takšni ukrepi lahko odprli vrata za širši nezakonit nadzor in zlorabo zasebnih podatkov.
Danski predlog oziroma uredba o preprečevanju in boju proti spolni zlorabi otrok na spletu (CSAM) predvideva množično skeniranje zasebnih sporočil, tudi na šifriranih platformah ko so Signal, Discord ali WhatsApp.
Podpira ga 15 držav članic, ob Danski še: Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Francija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Malta, Portugalska, Slovaška, Španija in Švedska.
Šest članic je odločno proti predlogu: Avstrija, Belgija, Češka, Finska, Nizozemska in Poljska.
Šest članic je še "neodločenih": Estonija, Nemčija, Grčija, Luksemburg, Romunija in Slovenija.
Nasprotniki izpostavljajo neskladnost predloga s 7. členom Listine o temeljnih pravicah, ki se nanaša na pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Varnostne vrzeli bi lahko izkoristili kibernetski kriminalci, tuje tajne službe ali teroristične organizacije.
Kaj pomeni nadzor klepeta, kot si ga predstavlja Danska? Vsako zasebno sporočilo, fotografijo in datoteko, ki jo pošljete, analizirajo orodja umetne inteligence. Kritiki ob tem opozarjajo na visoko stopnjo napačnih pozitivnih rezultatov: umetna inteligenca lahko kriminalizira tudi povsem nedolžne družinske fotografije ali šale in povsem nedolžne ljudi izpostavlja tveganju lažnih obtožb in preiskav. Ena beseda čez Roberta Goloba ali Janeza Janšo in vaš zapis se bo za vedno znašel vladnih bazah podatkov.
Nadaljnja razprava o tem vprašanju je predvidena za 14. oktober, ko bo Svet EU ponovno obravnaval predlog zakonodaje.
Kakšno je stališče slovenske vlade?
Kot pojasnjujejo na vladi, je Evropska komisija že 11. maja 2022 predstavila predlog uredbe o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej. "Pogajanja o predlogu uredbe v okviru Sveta EU potekajo že več let s ciljem, da bi dosegli pravo ravnovesje med posegom v temeljne pravice, zlasti v zasebnost komunikacij, in potrebo po zaščiti otrok, vključno s pravico otrok do varnega življenja, brez spolne zlorabe in nasilja," pojasnjujejo v Uradu vlade za komuniciranje (Ukom).
Slovenija po navedbah Ukom v pogajanjih deluje na podlagi pogajalskega mandata, ki je bil sprejet v državnem zboru 9. septembra 2022.
"Slovenija v pogajanjih o predlogu uredbe izhaja iz varstva temeljnih človekovih pravic, zlasti varstva osebnih podatkov in zasebnosti ob spoštovanju načela sorazmernosti. Prizadeva si za vzpostavitev jasnih pravil z zanesljivimi pogoji in zaščitnimi ukrepi ter za konsistentnost zakonodajnih določb, da se zagotovi njihova uravnoteženost, preudarnost in nedvoumnost, pa tudi skladnost z ustavno zagotovljenimi jamstvi," so pojasnili.
"Slovenija se ves čas pogajanj zavzema, da je treba v največji možni meri zagotoviti, da bo predlog uredbe omejen le na tisto, kar je nujno potrebno za varstvo pravic in boj proti spolnim zlorabam otrok na spletu, in da uporabljene tehnologije ne bodo vključevale sistematičnega filtriranja sporočil. Slovenija podpira osredotočenost predloga na obveznosti ponudnikov spletnih storitev, saj je ob zavedanju, da ogromno tovrstnih zlorab žrtve nikoli ne prijavijo, njihovo sodelovanje ključnega pomena za uspešno zaznavanje, preiskovanje in odstranjevanje teh gradiv," so poudarili.
"Glasovanje o predlogu delnega splošnega pristopa glede uredbe je potekalo na zasedanju Sveta ministrov EU za pravosodje in notranje zadeve decembra 2024. Slovenija je ob glasovanju pojasnila, da je ves čas pogajanj podpirala tiste dele uredbe, ki se nanašajo na ukrepe za zmanjševanje tveganja, sodelovanje s ponudniki storitev in vlogo EU centra za preprečevanje in boj proti spolnim zlorabam otrok," so pojasnili.
"Glede odredbe o zaznavanju smo ocenili, da predlagana rešitev še vedno predstavlja nadzor nad medsebojnimi komunikacijami vseh uporabnikov določene storitve zgolj na podlagi verjetnosti, da se določena storitev uporablja oziroma zlorablja za posredovanje materiala, ki vsebuje spolne zlorabe otrok, kar predstavlja nesorazmeren poseg v pravico do zasebnosti komunikacij. Da je predlagana rešitev izjemno problematična, je ves čas pogajanj menila tudi Pravna služba Sveta, kar bi morali upoštevati in oblikovati rešitve, ki bodo lahko prestale presojo Sodišča EU," so še zapisali.
In dodali: "Glede na navedeno se je Slovenija ob glasovanju vzdržala in podala pisno izjavo, s katero je podrobneje pojasnila svojo odločitev".
Informacijska pooblaščenka si želi varovalk
Informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik meni, da mora uredba vključevati varovalke za preprečevanje neutemeljenega množičnega nadzora nad komunikacijami.
Informacijski pooblaščenec RS je kot del Evropskega odbora za varstvo podatkov sodeloval pri pripravi mnenja o uredbi. V mnenju iz julija 2022 je izpostavljena problematičnost predlaganega splošnega in nediskriminatornega nadzora nad zasebnimi komunikacijami.
Evropski varuhi osebnih podatkov so predlagali komisiji, naj predlog spremeni, da bo skladen z načeli nujnosti in sorazmernosti in da ga ne bo mogoče razumeti kot ukinjanje ali oslabitev šifriranja komunikacij na splošno, so zapisali pri informacijski pooblaščenki.
Vsesplošni nadzor nad vsemi komunikacijami oziroma poslano vsebino brez ustreznih varovalk je tudi sodišče EU že večkrat zavrnilo kot nesorazmeren ukrep za zaščito še tako nujnih ciljev v javnem interesu.
Pooblaščenka poudarja, da je treba tudi pri zaščiti otrok na spletu, ki je absolutno nujen ukrep v javnem interesu, ustrezno pretehtati pravice vseh uporabnikov šifriranih komunikacijskih kanalov in najti primerne in zakonite tehnične in pravne rešitve, ki bodo uravnovesile vse interese.
Varnost podatkov v digitalni dobi je ključnega pomena tudi za uživanje drugih temeljih pravic, med drugim izpostavljamo varstvo osebnih podatkov in zasebnosti ter svobodo izražanja, združevanja in misli, so navedli.
Eden izmed največjih pomislekov informacijske pooblaščenke je postopek izdaje odredb o zaznavanju. Z njimi bi pristojen organ odredil ponudnikom storitev uporabo določene tehnologije za odkrivanje znanega in novega materiala za spolno zlorabo otrok, vendar šele, če se zaščite otrok ne da zagotoviti z drugimi, milejšimi ukrepi.
Evropski parlament je sicer v zakonodajnem postopku predlagal, da se možnost izdaje odredb o zaznavanju ne bi nanašala na šifrirane komunikacije. Da bi se izognili tveganju množičnega nadzora, je ključnega pomena, da bi bile odredbe zasnovane kot ciljani ukrepi in da bi vsakič obstajal utemeljen sum, vezan na posameznika. Če se predlog ne spremeni v smer, ki bi to upošteval,a obstaja možnost, da ukrepi ne bi bili skladni z določili listine EU o temeljnih pravicah, so opozorili pri pooblaščenki.
Postopek izdaje odredb mora torej slediti standardom varstva osebnih podatkov, ki so že zagotovljeni s prakso sodišča EU, možen obseg izdaje takšnih odredb pa bi moral biti strogo omejen. Obstajati mora tudi rigiden sodni nadzor ter ustrezno sodelovanje organa za varstvo osebnih podatkov.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
