Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Uporaba škropiv odvisna od vremenskih pogojev


Mojca Vtič
29. 9. 2016, 17.12
Posodobljeno
10. 07. 2017 · 03:44
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Kmetje naj bi lani kupili 37 ton ali 3,7 % več pesticidov kot v leta 2014. A ugotovitve statističnega urada še ne pomenijo, da bi bila raba škropiv v porastu, so opozorili na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

1475169213_mv-miroljubno_kmetijstvo.jpg
Arhiv Štajerskega Tednika

»Analiza dejanske uporabe FFS, ki jo je statistični urad izvedel leta 2014, kaže na bistveno manjše količine uporabljenih sredstev od prodanih. Nadalje, poraba FFS je odvisna predvsem od vremenskih pogojev za razvoj bolezni in škodljivcev, zato sta prodaja in uporaba FFS večji v letih, ko je veliko padavin v času rasti rastlin. Ob tem dolgoročni trendi prodaje FFS v skladu z usmeritvami nacionalne strategije kažejo na zmanjševanje prodane količine, saj se je ta v zadnjih 15 letih zmanjšala za več kot 40 odstotkov,« so pojasnili.

Dodali so še, da glavnino prodaje FFS predstavljajo fungicidi, ki se uporabljajo predvsem v sadjarstvu, vinogradništvu in hmeljarstvu, sledijo herbicidi in insekticidi. Na upravi tudi ugotavljajo da se je lani povečala predvsem prodaja anorganskih fungicidov (žveplo in bakreni pripravki), ki spadajo med snovi z manjšim tveganjem za ljudi in okolje in se lahko uporabljajo tudi v ekološkem kmetijstvu.

V številkah to pomeni, da je bilo lani prodanih 1.047 ton pesticidov, od tega 759 ton ali 72,5 % fungicidov (sredstev za zatiranje glivic, ki povzročajo rastlinske bolezni). Herbicidov (sredstev za zatiranje plevelov) je bilo prodanih 224 ton (21,4 %), insekticidov (sredstev za zatiranje žuželk) 38 ton (3,6 %) in drugih pesticidov 25 ton (sredstev za druge namene) 25 ton (2,4 %). Najbolj se je povečala ravno prodaja slednjih, in sicer za 11,8 tone. Iz te skupine se je predvsem povečala prodaja moluskicidov (sredstev za zatiranje polžev) za 47 % (1,1 tone), regulatorjev rasti za 148 % (0,9 tone) in drugih fitofarmacevtskih sredstev za 94 % (9,9 tone).

Večina dobička od nakupa FFS v tujino

Po oceni združenja proizvajalcev, distributerjev in zastopnikov fitofarmacevtskih sredstev naj bi slovensko kmetijstvo letno porabilo za okoli 20 milijonov evrov FFS. Večina dobička od škropiv, ki jih kupijo naši kmetje, pa gre v tujino, saj sta v Sloveniji registrirana le obrata za proizvodnjo bakra in glifosata, zato je večina sredstev vnesena iz drugih držav članic EU ali uvožena iz tretjih držav, so dodali na upravi za varno hrano.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.