Arhiv Štajerskega Tednika

Njihov prvi epidemiolog Anders Tegnell zavrača vsakršno komentiranje strategij drugih držav, saj pravi, da se vsi trudijo po najboljših močeh in da to ni tekmovanje. Je pa prepričan, da bi se morale države o spopadanju z virusom več pogovarjati. Za nasvet je trenutno najbolj zaželenega Šveda že poklical britanski premier Boris Johnson. Vse zanima švedska skrivnost. Ta ne tiči v žuganju in nenehni grožnji s strožjimi ukrepi, temveč v zaupanju, pohvali in spodbudi ter v že od začetka vzdržnih in vsem razumljivih ukrepih. Čeprav so tudi po besedah Tegnella teh Švedi že rahlo naveličani.

Ne potrebujejo strožjih ukrepov

Šestintridesetletni Rok Ogrin živi v mestu Norrtällje z 20.000 prebivalci, eno uro vožnje oddaljenem iz Stockholma. Kot prometni inženir je zaposlen v javni upravi in že 15. marca so jim svetovali delo od doma. Delodajalec jim je tudi priskrbel vse potrebno – od internetne povezave do pisarniških stolov in monitorjev. Skrb za zdravo delovno okolje se je iz ustanov preselila v domače pisarne. »Zame je bilo delo od doma težje, saj sem konec junija zamenjal delovno mesto in se prestavil v drugo občino. Začeti na novo od doma je težko. Zato sem od začetka malo več hodil na delo, in to z javnim prevozom, ob čemer sem izbral uro, ki ne sodi v jutranjo konico. Običajno nas je bilo na avtobusu le pet potnikov. Javni prevozniki tudi pozivajo ljudi, da kdor je zdrav in ima drugo možnost prevoza na delo, naj prepusti javni promet tistim, ki drugih možnosti nimajo. Ljudje to upoštevajo,« razlaga Ogrin, ki nekaj ur na mesec pomaga tudi kot avtobusni voznik.

Medtem ko so maske vsaj v javnem prometu povsod po Evropi stalnica, na Švedskem ni tako. »Pri nas je ravno nasprotno. Maske so redkost. Tako na prostem kot v notranjih prostorih ljudje ne nosijo mask, morda jih še največ zaznavam pri starejših in tistih, ki sodijo v ranljive skupine z različnimi kroničnimi boleznimi. Sicer nas je večina zelo odgovorna in res skušamo držati fizično razdaljo, kolikor se le da. Tako skrbimo za preprečevanje širjenja virusa.«

Švedska profesorica klinične epidemiologije na Karolinskem inštitutu Nele Brusselaers je za portal MMC povedala, da na Švedskem vse več ljudi nosi masko, a jih drugi grdo gledajo. Rok Ogrin to zanika: »Sploh ni res. Sicer si z masko na Švedskem res bolj izjema, a nikakor nihče nikogar sovražno ne gleda. Švedi namreč veljajo za zelo tolerantne in tako se obnašajo tudi do tistih z maskami. Uradna epidemiološka stroka tu še vedno zagovarja, da je držanje razdalje in izogibanje prostorom z veliko ljudmi ključno ter najučinkovitejše. Maske bi lahko dajale lažni občutek varnosti, in glede na to, da nam je uspelo sploščiti krivuljo, uvajanje strožjih ukrepov, kot so maske, ni smiselno. Dokler ni potrebe po strožjih ukrepih, jih ne bodo uvedli – saj bi začeli ljudje dvomiti o njihovi smiselnosti. Ukrepi morajo biti sorazmerni in razumljivi vsem, je vodilo švedskih epidemiologov.«

Poroke in zasebne zabave brez omejitev ves čas, le s priporočili

Brez histerije

Nikakor ne moremo reči, da Švedom ni mar za starejše, kot namigujejo nekateri, ki jim očitajo veliko umrlih zaradi koronavirusa. »Treba je uporabljati izraz ne ZARADI koronavirusa, ampak Z virusom. V eni izmed regij so naredili analizo zdravstvenih kartonov 300 umrlih in ugotovili, da jih je 85 % imelo takšne bolezni, ki bi v enem letu terjale smrt. Kot edini vzrok smrti je bil koronavirus naveden zgolj pri 15 odstotkih. Pri bombardiranju s številkami umrlih se mi zdijo take analize in primerjave zelo pomembne.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku