##IMAGE-3292070##

Komisija DZ za nadzor javnih financ se je na včerajšnji seji seznanila s poročilom nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje o poslovanju za leto 2008. O poročilu je potekala burna razprava, največ pozornosti pa so poslanci namenili naložbeni politiki sklada.

Predsednik nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Neka Branko Kelemina je uvodoma poudaril, da je bila naložbena politika skladna z načrti, z obstoječo zakonodajo in s statutom sklada.

Tržna donosnost sklada v letu 2008 se je sicer znižala za 11,83 odstotka, kar je posledica neugodnih razmer na kapitalskih trgih v lanskem letu, kljub vsemu pa je sklad ustvaril 7,8 milijona evrov prihodkov iz financiranja, je pojasnil.

Dodal je, da je tržna donosnost sklada v 11 letih delovanja, vključno z letom 2008, dosegla povprečno letno tržno donosnost 6,05 odstotka, s čimer za 1,76 odstotne točke presega zahtevano minimalno donosnost.

Nadzorni odbor sklada pri pregledu dokumentacije ni ugotovil nobenih nezakonitosti in kršenja statuta sklada, je še poudaril Kelemina. Predsednika komisije Andreja Vizjaka (SDS) je zanimalo, ali je bilo poslovanje sklada v lanskem letu revidirano. Kelemina je dejal, da je bilo poslovanje revidirano, vse revizije pa so pokazale pravilnost poslovanja.

Direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač je povedal, da se vlada do poročila sklada še ni opredelila, ker ga bo obravnavala skupaj z naložbeno politiko in finančnim načrtom sklada za letošnje leto.

Po njegovih besedah sklad ni javni sklad oz. sklad, ki bi deloval po pravilih o javnih skladih, čeprav bi po njegovem mnenju to moral biti, njegov način delovanja pa ni dobro dorečen. Naložbena politika sklada - zakon o javnih skladih dokaj natančno določa, kakšen sme biti, ta sklad pa si naložbeno politiko opredeljuje deloma sam - sledi zakonski določbi, ki je v resnici po njegovi oceni izjemno splošna.

Do sredine leta 2008, ko je bil zakon spremenjen, je v zakonu pisalo, da sme sklad nalagati v prvovrstne vrednostne papirje in depozite. Po spremembi velja, da se smejo sredstva nalagati v vrednostne papirje in druge varne naložbe ob upoštevanju varnostnih načel. Ta določba je po njegovem mnenju skušala na nek način legalizirati obstoječe stanje, ki se je razvilo, torej naložbe v stvari, ki niso bile prvovrstni papirji in depoziti.

Kot je še poudaril Kopač, bi bilo treba naložbeno politiko sklada opredeliti bolj podrobno že v statutu sklada, saj ta še vedno govori izključno o naložbah v prvorazredne papirje.

Sledila je burna razprava o poslovanju sklada; opozicijski poslanci so bili mnenja, da je negativna tržna donosnost posledica gospodarskih razmer in padca na kapitalskih trgih, koalicijski poslanci pa so opozorili na slabo poslovanje sklada.

Poslanec SDS Zvonko Černač je poudaril, da je portfelj v lanskem letu zaradi gospodarskih razmer upadel vsem, ki so imeli naložbe v vrednostne papirje, tudi skladu, padec pa vseeno ni bil visok. Sklad je po njegovem mnenju v letu 2008 glede na razmere, v katerih je posloval, posloval optimalno.

Vili Trofenik (Zares) je med drugim predlagal, da se komisija seznani s podatki o naložbeni politiki, o naložbah, ki so bile realizirane, in predlagal, da se seja prekine. Da so podatki pomembni, se je strinjal tudi Vizjak, a ocenil, da v točki, ko se komisija seznanja s poročilom, niso potrebni. Komisija seje ni prekinila.

Poslanska skupina Zares je predlagala več sklepov, med drugim tudi, naj komisija nadzorni odbor sklada navede razloge, zakaj je bilo dovoljeno rizično poslovanje sklada pri oblikovanju naložbene politike, čeprav je bilo v nasprotju z zakonom in statutom ter, da naj se čim prej oblikuje strategija oblikovanja portfelja tako, da naložbena politika ne bo odstopala od kriterijev, ki so določeni v zakonu in statutu sklada.

Predlagane sklepe poslanci niso sprejeli, temveč so sprejeli sklep, da se je komisija seznanila z letnim poročilom. Na Černačev predlog je komisija sprejela tudi sklep, da je komisija ob obravnavi poročila ugotovila, da vlada še vedno ni odločala o soglasju naložbene politike in finančnem načrtu za letošnje leto, kar onemogoča delovanje sklada. Poslanec LDS Anton Anderlič je poudaril, da omenjena sprejeta sklepa nista v duhu pooblastil komisije in dajeta sodbo.

Komisija se je na seji seznanila tudi s poročilom nadzornega odbora Slovenske odškodninske družbe za obdobje od 18. maja 2005 do 18. maja 2009.